Tri nove knjige, ki jih pri založbi Goga izdajajo še pred začetkom poletnih počitnic, terjajo posebno pozornega bralca. Ljubitelji poezije bodo veseli nove pesniške zbirke Miklavža Komelja, ki se pri naslovu nove knjige Liebestod naslanja na opero Richarda Wagnerja Tristan in Izolda. Pesnik je poskušal pri sklicevanju na sporočilo radikalnega Wagnerjevega dela, ki je na novo soočilo uveljavljene predstave o razmerju med življenjem in smrtjo, poseči v mehanizme naše simbolne realnosti.
Kot razlaga, ga je pri pisanju ves čas spremljalo nekaj, čemur je Michelangelo Buonarroti rekel življenje od lastne smrti: »Liebestod je svojevrstna revitalizacija fanatizma, kot ga potrebuje umetnost. O pomembnosti tovrstne intenzivnosti pri pisanju sem se največ naučil od svoje hčere, ki se posveča opernemu petju, tudi v zaključku omenjene Wagnerje opere namreč slišimo mile zvoke, ki presežejo dihotomijo med simbolnim in realnim.«
Avtorjevi pesniški postopki v tej zbirki nihajo med poezijo in prozo, ob sonetih in baladah pa je v njej mogoče najti tudi prepise na tleh najdenega zapiska s sestanka hišnega sveta. Kot pravi Komelj, ga je tokrat zanimalo predvsem branje kot poetsko dejanje. »Poezija ni ločena od vsakdanje govorice. Njena specifičnost je, da jezik v njej najintenzivneje bere samega sebe in je zmožen tudi samokritike,« pravi pesnik. »Za glasilke je petje neprimerno manj obremenjujoče kot govorjenje, prav slednje je torej deviacija. V tem smislu poezija besedno govorico nedvomno približuje glasbi,« še zatrjuje.
Svet brezbrižnih
Roman Peščena gora pisateljice Joanne Bator izrisuje panoramski portret povojne poljske družbe skozi številne majhne, pogosto ganljive zgodbe žensk, avtorica pa v njem posebej kritično pretresa obdobje socializma. Prikazuje etnične, religiozne, patriarhalne in druge mitologije, Peščena gora je namreč poetično ime za betonski blok v šlezijskem mestecu, iz katerega uspe pobegniti glavna protagonistka, v kateri je mestoma mogoče prepoznati tudi Batorjevo. »Zgodba protagonistke Dominike je zgodba o nepripadnosti. Predstavlja upor proti svetu žensk, ki so generacija njene matere, imajo torej službo in kraljujejo v domačem gospodinjstvu, ne da bi se spraševale, ali je mogoče živeti tudi drugače,« razlaga piska spremne besede Tina Podržaj, ki je poudarila tudi humorne popise dogajanja, ki dokazujejo moč avtoričinega čuta za opazovanje.
Nov roman, že tretji po vrsti, predstavlja tudi Sebastijan Pregelj. Kratko delo Vdih. Izdih sproža v bralcu občutek, da je v mračni antiutopiji, hkrati pa postaja romaneskni svet vse bolj podoben realnosti. Avtorja je nagovarjalo vprašanje tujstva in begunstva, prepričan je namreč, da je današnja družba izgubila občutek za sočloveka in naravo. »Postali smo brezbrižni, živimo v svetu strahu in teme. Imamo ga možnost spremeniti v bolj pravičnega, a tega ne bo nihče storil namesto nas,« pravi Pregelj, ki kaže s svojim angažmajem posluh predvsem za individualne usode svojih likov. »Navsezadnje so to zgodbe, ki se dogajajo nam samim. Enkrat smo vanje neposredno vpleteni, drugič jih zgolj nemo opazujemo,« sklene.
Nagrada novo mesto
Predstavnica založbe Eva Vrbnjak je včeraj predstavila tudi festival kratke proze Novo mesto short, ki bo na Dolenjskem konec septembra potekal že drugič. Novost je, da bo na njem prvič podeljena tudi nagrada za najboljšo zbirko kratke proze minulega leta, imenovana novo mesto. Festival nastaja v sodelovanju z Društvom slovenskih literarnih kritikov, časopisna hiša Dnevnik pa se literarnemu dogajanju pridružuje kot medijski sponzor. Naslovi za nagrado nominiranih kratkoproznih zbirk bodo znani konec poletja, in sicer 31. avgusta. šum