Še pred dvema desetletjema so jim zvezde svetile močno, saj je proizvodnja presegla dva milijona, pojavili so se prvi tuji vlagatelji, kot na primer Ford, ki je 150 milijonov evrov investiral v tovarno focusov. Ruski trg je cvetel in do leta 2008 postal najhitreje rastoči trg na svetu, nekatere regije pa so tujce spodbujale k investiranju tudi z davčnimi olajšavami. To je na primer privabilo Toyoto, General Motors in Nissan. Tovarne so rasle kot gobe po dežju. Nato pa se je zgodila – katastrofa. V letu 2014 so zahodne sankcije zaradi ruskega spora z Ukrajino v kombinaciji z nizkimi cenami nafte poskrbele, da je domača prodaja strmoglavila, kar se je tudi zavoljo visokih obrestnih mer in nizke vrednosti rublja nadaljevalo. Samo Volkswagnu se je na primer prodaja zmanjšala za 40 odstotkov, ustavila pa so se tudi tuja vlaganja. Med odhajajočimi z ruskega trga je bil General Motors z znamko Opel. Napovedi, da bodo do leta 2020 proizvedli več kot štiri milijone vozil, so se razblinile kot milni mehurček.
A luč na koncu predora je vendarle zasvetila. Po sankcijah namreč prihaja do prve večje tuje naložbe, in sicer bo koncern Daimler v gradnjo tovarne v bližini Moskve vložil 250 milijonov evrov, pri čemer naj bi delo dobilo najmanj 1000 ljudi, z začetkom v letu 2019 pa naj bi proizvedli 20.000 modelov razreda E. Za primerjavo: lani so v Rusiji prodali 36.000 vozil znamke Mercedes-Benz.
Da je danes Rusija obrobni igralec na trgu proizvajalcev vozil, ni naključje. Predvsem na jugu jo obdajajo revne države, na katerih se ne proda veliko avtomobilov, Kitajska, kamor bi v teoriji lahko izvozili večje količine, pa se sama ubada s prevelikimi proizvodnimi številkami. Rešitev seveda predstavlja domači trg, zato se je vlada odločila, da bo na leto namenila kar 150 milijard rubljev (2,3 milijarde evrov), da bi njihove znamke preživele. Lani se je sicer število avtov na ruskih cestah ustavilo pri 40,6 milijona, toda delež priljubljene Lade se je z 41,6 odstotka pred petimi leti odločno zmanjšal na 34,6 odstotka, več kot polovica avtov pa je starejših od desetih let.
V Rusiji tako že nekaj let poteka program modernizacije, pod katerega se je podpisal nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev, ki predvideva, da bi se gospodarstvo, ki se v veliki meri naslanja na surovine in energijo, preobrazilo v visokotehnološko, katerega osnova bi bile inovacije. Prav za rusko avtomobilsko industrijo so še pred leti trdili, da ima za nekaj podobnega največji potencial. Ali bo avtomobilska industrija znova zadihala s polnimi pljuči, pa je seveda odvisno prav od tujcev in njihovih milijard. Da bi prav ruska avtomobilska industrija postala visokotehnološka in inovativna, pa se vsaj trenutno zdi iluzija.