Trenutno je v Franciji obvezno cepiti otroke proti davici, tetanusu in otroški paralizi (pri nas še proti hemofilusu influence tipa b, oslovskemu kašlju, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B, v Italiji pa po novem za povrh še proti pnevmokoku, meningokoknemu meningitisu in noricam). Druga cepljenja francoske zdravstvene oblasti le priporočajo.
Ministrica za zdravstvo Agnès Buzyn je sredi junija v intervjuju za dnevnik Le Parisien izjavila, da bi uvedla obvezno cepljenje tudi proti oslovskemu kašlju, rdečkam, hepatitisu B, hemofilusu influence tipa b, ošpicam, mumpsu, pnevmokoku in meningokoknemu meningitisu. Tako radikalen predlog je presenetljiv, saj je Francija država, v kateri je v vsej EU odpor do cepljenja največji. A Buzynova je dejala: »Danes se v Franciji spet pojavljajo rdečke in ni sprejemljivo, da otroci zaradi te bolezni umirajo. Od leta 2008 smo imeli deset smrtnih primerov. Ker pa je to cepivo le priporočeno in ni obvezno, je cepljenih le 75 odstotkov otrok, epidemijo rdečk pa bi lahko preprečili šele s 95 odstotki. Podoben problem imamo z meningitisom.«
Težave pri dobavi cepiv
Ministrica bi rada pohitela, ker je Conseil d'Etat (Državni svet), ki v Franciji opravlja naloge najvišjega upravnega sodišča, februarja zaradi pritožbe nasprotnikov cepljenja zahteval, da vlada do 8. avgusta omogoči dostopnost treh obveznih cepiv, ne da bi bila ta pomešana s cepivi proti drugim boleznim. Do 8. avgusta pa vlada ne bo mogla izpolniti te zahteve najvišjega upravnega sodišča, ker bi farmacevtska podjetja, tako vsaj trdijo njihovi direktorji, za izdelavo takšnih cepiv potrebovala okoli deset let. Možno je, da sta britanski GSK in francoski Sanofi namenoma povzročila sedanje težave z dobavo, ker naj bi zaslužila več s prodajo kombiniranih cepiv, ki so tudi proti boleznim, za katere v Franciji ni predvideno obvezno cepljenje.
Na vsak način sta ministrici Buzynovi preostali dve možnosti: da v celoti odpravi obveznost cepljenja ali da razširi obvezno cepljenje na več bolezni, ker so temu ustrezno na voljo kombinirana cepiva. V resnici se je za drugo možnost zavzela že prejšnja ministrica za zdravstvo Marisol Touraine, saj je Buzynovi ob predaji dolžnosti 17. maja povedala, da je zakon o tem že pripravljen.
Neutemeljeno nezaupanje do cepiv
Na intervju ministrice v Le Parisienu so se takoj odzvali predvsem nasprotniki vsakršnega cepljenja, kot je Augustin de Livois, predsednik homeopatskega Inštituta za varovanje naravnega zdravja. »Povečanje števila bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, pomeni veliko zmanjšanje naših svoboščin in ignoriranje žrtev cepljenja, ki obstajajo in si, čeprav jih ni veliko, zaslužijo pozornost.« Na raznih spletnih forumih pa je mogoče prebrati, da je cepljenje nepotrebno in obenem nevarno ter da so ministrico Buzynovo podkupila farmacevtska podjetja.
Po zadnjih anketah kar 41 odstotkov Francozov meni, da so cepiva nevarna za zdravje. Tako je, čeprav že vrsto let vse raziskave in študije znanstvenikov kažejo, da to ni res. Vsekakor lahko določena cepiva povzročijo nekaj manjših in kratkotrajnih stranskih učinkov. Tudi resni stranski učinki so teoretično mogoči, a so v resnici izjemno redki. Tako je tveganje otroka, da bo dobil nevarno bolezen, proti kateri se ni cepil, vsaj nekajkrat večje, kot je tveganje, da bo cepivo imelo stranske učinke.