Če bi se prvotni načrti izšli, bi potniški vlaki na 49,2 kilometra dolgi progi Kočevje–Grosuplje vozili že kakšna štiri leta. Pa se je zaradi pomanjkanja denarja zavleklo. Naslednji načrt je bil končati 102 milijona evrov vredno modernizacijo kočevske proge do konca leta 2014. Zdaj pa vendarle kaže, da bo redni potniški promet med Kočevjem in prestolnico zaživel čez dve leti. Dobra polovica investicije je končana, kar je državo doslej stalo 60 milijonov evrov.
Poteka obnova 12 kilometrov proge med Ortnekom in Kočevjem, dokončana naj bi bila v prihodnjem letu. Še letos naj bi se začela 20 milijonov vredna tretja faza, ki zajema zamenjavo in posodobitev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, s čimer bodo vzpostavljeni pogoji za daljinsko vodenje železniškega prometa. Končana naj bi bila v letu 2019.
Z vlakom v službo hitreje in varneje
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, bo modernizacija proge, zgrajene davnega leta 1893, omogočila vzpostavitev tovornega in potniškega prometa od Kočevja do Grosuplja, povečala se bo prepustnost regionalne železniške proge, predvsem pa bo poskrbljeno za večjo varnost za potnike in druge udeležence v železniškem prometu. Da bo železniška povezava v prvi vrsti izboljšala varnost tistih, ki se dnevno vozijo v Ljubljano na delo, poudarjajo tudi v Ribnici. »Vzpostavitev nujnih prometnih povezav ne bi pomenila le boljšega, lažjega in hitrejšega pretoka oseb in tovora, temveč tudi znatno razbremenitev cestnega prometa. To bi občutili predvsem delovni migranti, teh je samo na območju občine Ribnica okoli 1100, pa tudi dijaki, študenti in ostareli, ki so odvisni od javnega potniškega prometa,« pravi župan Jože Levstek.
Po podatkih kočevskega župana Vladimirja Prebiliča iz celotne regije, ki zajema šest občin, proti Ljubljani dnevno migrira okoli 3600 ljudi. »Cestna povezava je močno preobremenjena predvsem s tovornim prometom, hkrati pa zaradi konfiguracije cestišča sodi med najnevarnejše v državi.« Nezanemarljivo je tudi dejstvo o časovnem prihranku, saj naj bi pot z vlakom od Kočevja do Ljubljane trajala »le« 72 minut, medtem ko avtobus v prometnih konicah vozi običajno več kot uro in pol. Pomemben prihranek naj bi z železniškim transportom izkazovalo tudi gospodarstvo, dodaja Prebilič. »Okoli 80 odstotkov od 220.000 ton na leto proizvedenih dobrin v naši regiji potuje na evropske in globalne trge. Ocenjen prihranek za naša podjetja v seštevku presega milijon evrov vsako leto.«
Vlaki s hitrostjo do 100 kilometrov na uro
V prvi fazi, končani leta 2011, je država prenovila skoraj 27 kilometrov proge med Grosupljim in Ortnekom, kjer je skladišče državnih blagovnih rezerv. S tem je stekel tudi tovorni promet na omenjenem odseku. V prvi etapi druge faze so med drugim obnovili še progo do Ribnice, zgradili nove perone, podhode in tire na tamkajšnji postaji in nakladalno rampo v Ortneku ter z avtomatskimi zapornicami zavarovali pet nivojskih prehodov.
Trenutno poteka druga etapa druge faze, ki zajema obnovo preostalega, 12-kilometrskega odseka med Ortnekom in Kočevjem, obnovo kočevske železniške postaje ter dela na postajališčih v Ribnici, Ortneku, Dobrepolju, Čušperku, Spodnji Slivnici. V tretji fazi naj bi poleg posodobitve signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav uredili in zavarovali še 16 nivojskih prehodov. Na prenovljeni kočevski progi naj bi vlaki vozili s hitrostjo od 60 do 100 kilometrov na uro.