Navidezni trk vojaškega letala z nevarnim tovorom in civilnega letala s 50 potniki in štirimi člani posadke je bil okvir vaje, ki je danes na območju brniškega letališča od vseh odgovornih tako kot v primeru prave nesreče zahtevala osredotočenost, hitrost, usklajenost, da bi lahko tudi ob morebitnih resničnih katastrofah te vrste učinkovito posredovali. Poudarek je bil na delovanju gasilcev in drugih letaliških služb, ki so vključene v načrte za posredovanje ob takih nesrečah.
Prav predpostavka, da je prišlo do trka med vojaškim letalom z nevarnim, vnetljivim oziroma eksplozivnim tovorom ter civilnim letalom je zahtevala tudi odziv vojaških preiskovalcev in posebno varovanje, ki je potrebno ob takih dogodkih. Prvi izvoz gasilcev na kraj nesreče v nekaj minutah in poznejše posredovanje je razčlenil izkušeni gasilec in vodja gasilske službe na letališču Milan Dubravac, ki je poudaril tako hitrost kot usposobljenost gasilcev. Odzivni čas za prihod na skrajni del steze mora biti po mednarodnih standardih tri minute: »Ključno je gašenje trupa in seveda pomoč potnikom,« je poudaril in dodal, da morajo z gasilci nujno sodelovati tudi druge pristojne službe. »Pravila glede gasilskega posredovanja na letališču so izredno stroga. Nemški lastniki našega letališča so zelo natančni pri zagotavljanju varnostnih standardov,« je dejal Dubravac, ki je dodal, da na letališču deluje 55 gasilcev.
Načelnik Službe za preiskave letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov Mihael Klavžar je poudaril prav sodelovanje vseh služb: »Preiskovalci pridemo na varno prizorišče in potem se začne naše delo. Tako lahko tudi z brezpilotniki najprej preverimo stanje na prizorišču. Mi ne ugotavljamo krivde, ampak iščemo vzrok za nesrečo.« Predstojnik Inštituta za sodno medicino Jože Balažic je poudaril, da niti dve nesreči nista nikdar enaki in je ob nesporni skrbi za žive treba dostojno poskrbeti tudi za umrle oziroma je pri tem pomembno strokovno delo pri ugotavljanju identitete.
Nemške pohvale
Včerajšnja vaja je bila praktično preverjanje teoretičnih priprav, obenem pa je bila podlaga za nekaj zelo pomembnega: nemški lastniki letališča so namreč odločeni izkoristiti odlično usposobljenost osebja ter z odprtjem Fraportove letalske akademije ponuditi izobraževanje tako svojim zaposlenim kot tudi drugim uporabnikom. »Ko smo naše bodoče storitve predstavili na enem od sejmov, je bil odziv odličen. Prav zato je izbor slovenskega letališča za našo akademijo tudi poslovna priložnost, ker imamo tukaj dolgoročne načrte,« je dejal Thomas Uihlein, direktor za skupne in splošne zadeve Fraporta Slovenija. Pri tem je zelo pozitivno ocenil še nadgradnjo, ki jo omogoča program kranjske fakultete za organizacijske vede, ki naj bi šolala kadre za upravljanje v kriznih situacijah. Večkrat je poudaril, da so na Brniku ugotovili izredno visoko raven usposobljenosti gasilcev in drugih služb. S koncem poletja bo na Brniku na voljo tudi poseben simulacijski helikopter, kar bo omogočilo tudi preverjanje usposobljenosti na tem področju letalskega prometa; to do zdaj pri nas ni bilo mogoče.
Slovenija ima okoli 45.000 operativnih gasilcev, od tega je okoli 700 poklicnih. Izredno množično in razvito gasilstvo je tudi okvir za delovanje tako pomembnih služb, kot je gasilska služba na mednarodnem letališču. Z novim izobraževalnim programom na kranjski fakulteti ter že ustaljenim delovanjem centra na Igu pa izredno pomembni dejavnosti dodajamo vrednost, ki je danes z vajo Zlomljena krila na Brniku dobila novo potrditev.