V našem okolju je čedalje več težkih kovin. O tem ni nobenega dvoma. Onesnaženje zemlje s težkimi kovinami ima poguben vpliv na življenje mikroorganizmov in biološko raznolikost v zemlji, zaradi biomagnifikacije (kopičenja določenih strupenih snovi v tkivu; višje, ko je organizem v prehranski verigi, večja je v njem koncentracija strupov) pa predstavlja nevarnost tudi za zdravje ljudi.

Biooglje izboljša rodovitnost tal

Biooglje je posebna vrsta oglja, ki je pripravljeno izključno z namenom, da se uporabi za izboljšanje strukture prsti in njene rodovitnosti. Že pred več tisoč leti so amazonski Indijanci iz revne pragozdne prsti ustvarili izjemno rodovitno prst, imenovano terra preta do Indio (v portugalščini – črna prst). Rastline, ki zrastejo v prsti z dodanim obogatenim bioogljem, so močnejše in bolj zdrave, potrebujejo pa tudi manj zalivanja. »V njem je na milijone majhnih prostorčkov, ki so bili nekoč del biomase, iz katere je bilo biooglje pridelano. Te male kamrice ponujajo zavetje koristnim mikroorganizmom in glivam, ki zagotavljajo hranilne snovi koreninam rastlin, Več, kot jih je, več hrane bodo dobile rastline,« pove Bojca Januš, ki se ukvarja s homeopatijo rastlin in ki opozori, da k rastlinam, ki jih želimo gojiti, ne dodajamo praznega biooglja. »Z mikroorganizmi ga napolnimo, preden ga dodamo v zemljo.« Maksimalna količina je en kilogram na kvadratni meter, a do nje lahko pridemo v več letih. »Ekonomično ga je dodajati ciljno – tam, kjer rastejo rastline, vsako leto nekaj. Ker ostane v zemlji, ker ne razpade (50 do več 1000 let), ga lahko dodajamo postopoma, vsako leto nekaj.« Lahko ga enostavno potrosimo tudi po vrtu – da dosežemo učinek, uporabimo razmerje 250 g/m2, vendar svetuje sogovornica, da ga je bolj smiselno dodajati ciljno – neposredno k rastlinam. »Dodamo ga lahko, ko posejemo, ko sadimo, ali kasneje, ko so rastline že posajene.«

Ni vsako biooglje dobro

Dovolj kakovostno in resnično učinkovito biooglje težko pripravimo sami. Kot pravi Bojca Januš, so ga doma sicer nekaj pridelali sami, a ga uporabljajo za zdravljenje in steljo drobnici, kobili in perutnini in za dodatek domačemu kompostu. »Proizvodnje za trg se nisem lotila, ker ne bi hotela prodajati mačka v žaklju; izdelek je treba razviti in testirati,« pove Bojca Januš, ki opozori, da vsako biooglje ni dovolj dobro (struktura, ki vpliva na lastnosti, je odvisna od mnogih stvari), še pomembneje od tega pa je, kakšne mikroorganizme naselimo vanj in kakšne dodatke mu damo, da je učinek največji. »Tako je v Gajinem vrtu kupcem na voljo profesionalno pripravljeno in ekološko certificirano biooglje, v katerem so že mikroorganizmi, ki so ustrezne sestave in količine, da čim bolje vplivajo na življenje v zemlji, ter z dodatki (mikorizo, algami in glistino).« Vsekakor je pomembno, da je biooglje pridelano iz ekoloških materialov, da v njem ni snovi, ki bi lahko bile moteče za življenje v tleh. »Biooglje je lahko pridelano iz zelo različnih virov, tudi npr. odplak v papirniški industriji, tega, kar se nabere v čistilnih napravah itd. Tam so lahko prisotne tudi težke kovine,« še pove sogovornica, s katero se tudi strinjamo, da takšno biooglje ni primerno za dodajanje zemlji, v kateri hočemo pridelati ekološko zelenjavo, žitarice in sadje.