»Tudi za telefonski klic, ki je morda videti čisto nedolžen, lahko rečemo: naše oči gledajo na cesto, a možgani dogajanja ne vidijo. Telefon popolnoma prevzame možganske zmogljivosti, kar velja za vse voznike, ne glede na spol, starost ali izkušnje,« je rezultate raziskave o uporabi telefona med vožnjo predstavil Igor Velov, direktor Agencije RS za varnost prometa (AVP). Predstavniki AVP in strokovnjaki za nevroznanost so namreč s pomočjo tehnologije EEG spremljali električno aktivnost možganov voznika, ki se pogovarja po telefonu, pošilja SMS-sporočila in uporablja družbena omrežja.
Omejene možganske zmogljivosti
»Osemnajstim voznikom smo namestili 64-kanalne kape za EEG, z medicinskim ojačevalcem, povezanim s prenosnim računalnikom, na katerem je vožnjo na zadnjem sedežu spremljal nevroznanstveni analitik. Vsak voznik je v prometu vozil 20 minut in medtem prejel po tri sporočila SMS, sporočila na družbenih omrežjih in telefonske klice. Na vsako sporočilo se je moral takoj odzvati. Da bi vse potekalo kar se da varno, pa je skrbel učitelj iz Avtošole Ježica,« je potek preizkusa pojasnil dr. Luka Zevnik iz podjetja za aplikativno nevroznanost BLCKB. Po dostopnih informacijah gre za prvi nevroznanstveni eksperiment te vrste, ki ni potekal v simulatorjih, ampak v realnih voznih razmerah.
»Možganska aktivnost voznika je pri uporabi telefona močno povečana, možgani so morda celo preobremenjeni,« je rezultat meritev predstavil nevroznanstveni analitik Jurij Dreo. Iz primerjave možganske aktivnosti voznika, ki se pogovarja po telefonu, s tistega, ki tega ne počne, je jasno razvidno, da so med pogovorom vidna področja možganov manj aktivna. Še bolj jasni rezultati pa so se pokazali pri voznikih, ki so se morali odzvati na sporočila na družbenih omrežjih in SMS-sporočila. Največja razlika je pri povečani aktivnosti čelnega režnja, ki je ključen za učinkovito usmerjanje pozornosti oziroma tako imenovane izvršilne funkcije.
»Naše možganske zmogljivosti so omejene in ko opravljamo več nalog hkrati, posameznih ne moremo izvajati učinkovito. Zelo se poveča tudi obremenitev gibalnih (motoričnih) področij, saj se namesto zgolj vožnji posvečamo tudi tipkanju. Enako velja za temenski reženj, ki skrbi za koordinacijo in orientacijo v prostoru in tudi kaže znake preobremenitve. Preobremenitev vseh teh funkcij (pozornosti, gibalnih veščin in koordinacije) z večopravilnimi nalogami lahko vodi do zmanjšanja kakovosti vožnje in posledično do povečanja verjetnosti, da bo prišlo do kritične napake,« je opozoril Dreo. Vse to pa ne velja le za voznike avtomobilov, pač pa tudi za kolesarje in pešce. »In ne gre le za uporabo telefona, pač pa tudi na primer za poslušanje glasbe in kup drugih motilcev,« je pridal.
Za spremembo zakonodaje
»Res si želim, da bi lahko vsak sam izkusil, kako zelo nevarno je to početje,« je poudaril Zevnik, ki je v poizkusu tudi sam sodeloval. Kot je dejal, pa je po drugi strani zanimivo, kako zapletenih preizkusov opravljamo, da bi dokazali tisto, kar je pravzaprav povsem jasno: da telefoniranje negativno vpliva na prometno varnost. »Telefoniranje za volanom mora v družbi postati nekaj nesprejemljivega. Šele ko bomo to spoznali, bomo na pravi poti,« je dodal Velov. Na vprašanje, kako je z dovoljenim prostoročnim telefoniranjem, je odgovoril, da ga v poizkusu niso izvajali. Je pa napovedal, da bo raziskava dodaten argument AVP za spremembo zakonodaje, zato bodo rezultate poslali tudi poslancem državnega zbora. Ponovno bodo predlagali tudi spremembo zakona o pravilih cestnega prometa, da bi voznikom, ki med vožnjo uporabljajo mobilni telefon, poleg globe (120 evrov) naložili tudi tri kazenske točke.
