Varnostne razmere so precej slabše. Kriminal je v porastu, prav tako ugrabitve in teroristični napadi. Ko se ti nekaj zgodi, kot se je meni, ko so me pred kratkim oropali, se občutek varnosti znatno poslabša. Na splošno so ljudje paranoični. Razposajenega tujca, ki si želi iti malo naokoli, najdeš vedno redkeje. Prej sem hodila v hribe, na drugi konec Kabula na obisk k prijateljem in se vračala ponoči domov, se sprehajala po Kabulu, šla na piknik… Zdaj si ne predstavljam, da bi počela kaj takega.
Slovenska vlada marsikateremu beguncu iz Afganistana, ki je bil ogrožen v določenem delu države, sporoči, da gre lahko v Kabul, ker naj bi bil varno mesto. Je to res?Ne. Treba je upoštevati več okoliščin. V družbi, kakršna je afganistanska, potrebuješ družinske vezi, če se želiš preseliti v Kabul. Raziskave kažejo, da potrebuješ socialno mrežo. Te zveze morajo biti finančno zmožne. Če se vrneš iz Evrope brez sredstev, se najverjetneje namestiš v najbolj revnih predelih Kabula, kjer ni javnih storitev ali so te pomanjkljive in preobremenjene. Urbanistični načrt za Kabul je iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in je bil zasnovan, ko je v mestu živelo manj kot pol milijona ljudi. Zdaj govorimo o 4 do 7 milijonih prebivalcev. S pošiljanjem ljudi v Kabul že zelo obremenjene javne storitve samo še bolj obremenjujemo. Notranje razseljeni ljudje živijo v neformalnih naseljih okoli mesta, kjer ni vode, elektrike, kanalizacije.
Če se iz Evrope vrne samski moški, ki tam nima sorodnikov, mi ni jasno, kako bi si na primer lahko našel stanovanje. Stanovanja – če izključimo, da si tega verjetno ne morejo privoščiti – so namenjena družinam. V Afganistanu veljajo stroga pravila spolne segregacije družbe. Kako naj bi nekdo oddal moškemu sobo in hkrati pazil na to, da ženske iz družine ne pridejo v kakršen koli stik z njim? Tovrstnih detajlov je ogromno, zato je težko razmišljati o njihovih razmerah, če nikoli nisi bil tam in res dobro ne poznaš tamkajšnje družbe. Ljudje mislijo, da si velikem mestu, kot je Kabul, lahko anonimen. A v resnici je to razširjena vas, sploh tam, kamor se vrnejo begunci iz Evrope.
Če se v Kabul vrneš iz Evrope, si stigmatiziran?Ljudje bodo vedeli vse o tebi, kot je to običajno za ruralna okolja, in te zlahka nadlegovali. Gre za miselnost, da si se vrnil s pohujšanega zahoda. Mislijo, da imaš veliko denarja, zato so ugrabitve možne. Teh je na splošno veliko. Zabeleženih lokalnih ugrabitev je veliko več kot mednarodnih, vsaj desetkrat več. Ampak to so le zabeležene, lahko predpostavljam, da jih je v resnici še več. Ti ljudje in njihove družine so se verjetno zadolžili, da so lahko odšli v Evropo. Najbolj verjetna možnost za njih je, da še enkrat odidejo in se še enkrat zadolžijo.
In se potem še enkrat vrnejo na nevarno območje, kjer so teroristični napadi?Število terorističnih napadov se je znatno povečalo. Zdijo se mi manj lokalizirani, ne veš več, kje in kdaj bi se lahko zgodili. In žrtve so v glavnem civilisti. Iti iz hiše ali pisarne je postalo loterija.
Ste že slišali, da verski vodje preganjajo pevce in slikarje, kot naj bi enega od Afganistancev iz Khosta, ki mu je Slovenija zavrnila prošnjo za azil?Lahko jih preganjajo, še posebno če so verski vodje simpatizerji talibanov. Če so del skupine talibanov, pa vsekakor, kot pač vse islamske skupine. Verski vodje spadajo med najpomembnejše člane družbe in uživajo ugled in spoštovanje. Če se jim zameriš, prej škoduje kot ne. Spet je pomembno upoštevati veliko dejavnikov, vključno s tem, kaj si verski vodja umisli in razglaša kot pohujšljivo. V krajih, kakršen je Khost, moraš imeti za seboj lokalnega veljaka, ki te ščiti, še posebno če počneš kaj spornega ali na meji spornega, kot je lahko prepevanje in upodabljanje. Zabave so vsem všeč in glasbenik je potemtakem nuja, a hkrati v krajih, kot je Khost, mogoče tega ne razglašaš, zabave potekajo za zaprtimi vrati.
Pa če gre preganjeni človek na policijo?Policija ti lahko povzroči še večje težave. Lahko zahtevajo podkupnino, da te sploh izpustijo po tem, ko si se prišel pritoževat. Da ne govorim o predelih, kjer ne ločiš med talibani, policijo in lokalnimi šefi. Če živiš v Evropi, ne moreš imeti prave slike, še jaz je verjetno nimam.
Notranje ministrstvo je ugotavljalo, da je v Khostu dovolj varno.Treba se je vprašati, zakaj je tam malo incidentov. Varnost je odvisna od številnih dejavnikov, kot so odnosi oziroma ravnovesje med talibani in plemenom, med plemeni in veljaki, med plemeni in državo, med državo in talibani, in tudi od kohezivnosti plemen. Če vladajo talibani, je lahko mir. Prosilec za azil iz Khosta tudi sam pove, da je varnost dobra, a samo za tiste, ki počnejo stvari, ki niso sporne oziroma prepovedane. Vsekakor bi bilo pri odločanju treba kontekstualizirati vse te dinamike.
Je to iz Slovenije sploh možno narediti?Možno je, če dobro pregledaš literaturo in vire. O Afganistanu je mogoče najti veliko virov. Da se priti do precej boljših ugotovitev od tega, da rečeš, da je v Khostu relativno varno, ker je bilo malo žrtev med civilisti, ker se nanašaš na en vir, ki upošteva en vidik varnostne strukture. To lahko pomeni tudi, da so talibani tam doma in da živijo v sožitju z lokalnim prebivalstvom, kar pa ne pomeni, da ljudi ne preganjajo in da ne kratijo človekovih pravic. Ljudje si tudi manj upajo in se verjetno samocenzurirajo pri tem, kar vodi v relativno manj nasilno skico province.
Kako bi potem ocenili utemeljitev tega primera?Da je Khost relativno varen, ni dobro argumentirano. Upoštevali niso nobenega drugega dejavnika razen tega, koliko civilistov je bilo ranjenih in ubitih v Khostu v navedenem enem viru. Kdo in kaj še vpliva na stanje varnosti? Zakaj je kraj navidezno miren? To so vprašanja, ki terjajo odgovor, da bi lahko bolje zaobjeli večdimenzionalnost lokalne varnosti.
Notranje ministrstvo afganistanskim prosilcem za azil, tudi zgoraj omenjenemu, večkrat očita, da so nekonsistentni, ne verjamejo njihovim zgodbam. Ko se sam pogovarjam z njimi, večkrat isto zgodbo povedo malo drugače, kar pa še ne pomeni, da njihove zgodbe niso resnične.To so najverjetneje travmatizirani ljudje, zato mora biti izpraševanje temu naravnano. Travmatiziranih ljudi ne moreš spraševati na isti način kot drugih, travmatizirani pa so verjetno vsi, ki so prišli v Slovenijo. Organizacija Medica Mondiale, s katero večkrat sodelujem, trenira policijo za izpraševanje žensk žrtev nasilja, kadar se te obrnejo na policijo. Ravno zato, ker jim očitajo, da so nekonsistentne. V bistvu so samo travmatizirane, ker so doživele nasilje. Za begunce predpostavljam, da ni nič kaj drugače.
Gre za drugačen način pripovedovanja zgodb, ki jih morda kakšen uradnik razume zelo evropocentristično?Mi smo od malih nog v šolah, osem ur sedimo za mizo, izpostavljeni smo določeni strukturi. Vse naše življenje je precej strukturirano. Pri njih tega ni. Zato se nam morda včasih njihove zgodbe zdijo zmedene, ponavljajoče, nestrukturirane, narobe povedane… Na splošno je raven izobrazbe zelo nizka z visoko nepismenostjo. Gre za drugačno razmišljanje od evropskega. Afganistan je 35 let v vojni, to pomeni, da živiš v vojni ali pa kot begunec, zato si vajen razmišljati le kratkoročno. Zasledila sem, da imajo na notranjem ministrstvu tolmače za farsi, ki je iranska perzijščina. Dari, afganistanska perzijščina, in farsi sta si podobna, a razlike so zelo očitne. Imam kolegico iz Irana, ki tudi dela v Kabulu. Ko se mora dogovoriti kaj pomembnega v pisarni, raje uporabi angleščino kot farsi. Vedno, ko je uporabila farsi, je prišlo do nesporazumov. Dejavnikov je ogromno.
Ravno v tem primeru, o katerem ste prej govorili, je intervju prosilca za azil z ministrstvom potekal v farsiju, njegov materni jezik pa je paštu.Verjetno je odgovarjal v slabem dariju. Tisti, ki prihajajo iz paštunsko večinskih provinc, večkrat govorijo samo paštu, darija večkrat ne govorijo oziroma ga govorijo zelo slabo. Kaj šele da bi govorili farsi. Ko delam raziskave, imam vedno vprašalnike v paštuju in dariju, drugače raziskave ni mogoče implementirati, saj ni nujno, da Afganistanci govorijo oba uradna jezika, dari in paštu. Včasih bi morala imeti vprašanja v treh, štirih jezikih, saj je Afganistan jezikovno zelo pester in raznolik.
Kakšno prihodnost napovedujete Afganistanu?Poslabšanje in verjetno spodkopavanje dosežkov iz zadnjega desetletja. Tudi teh ni bilo malo.
