V Ljubljani, Arboretumu Volčji potok, naravnih rastiščih šipkov in nekaj slovenskih rozarijih se že od nedelje mudijo ljubitelji vrtnic iz vsega sveta, ki jih je na prvi kongres svetovne zveze ljubiteljev vrtnic na tleh Srednje in Vzhodne Evrope pripeljala predvsem velika radovednost, kakšne vrtnice rastejo na naših tleh?
Odgovor, kakšne vrtnice rastejo na naših in vrtovih Srednje in Vzhodne Evrope, zagotovo dobro pozna Matjaž Mastnak iz Arboretuma, kjer so skupaj z Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije organizirali štiridnevni kongres Svetovne zveze ljubiteljev vrtnic. Pa ne le to, kakšne vrtnice rastejo pri nas, gozdarski inženir Mastnak dobro ve tudi, katere vrtnice pri nas najbolje uspevajo, kdaj in kam jih je treba posaditi in kako jih negovati.
Videz nič ne pove o odpornosti
Slovenci vrtnice zelo cenimo in radi prisluhnemo tudi z njimi povezanim zgodbam iz preteklosti, je prepričan Mastnak, ki pa kljub temu pogosto ugotavlja, da nemalo ljubiteljev vrtnic kupuje njihove sadike v nakupovalnih centrih. In kar je še huje, jih ne kupujejo z razmislekom ampak z očmi. Zato jih zlahka premamijo slike razbohotenih cvetov na etiketah ali pa vrtnice v razcvetu, saj že kar vidijo, kako se bodo dehteči cvetovi podali tudi na njihov vrt in balkon.
»A videz nič ne pove o njeni naravni odpornosti. V trgovini so sadike največkrat vzgajana za prodajni trenutek in so bile škropljene za ta trenutek,« poudarja strokovnjak in doda, da žal potem na domačem vrtu z njimi opravi že prvi napad pegavosti. Zato svetuje, da se ljubitelji vrtnic temu vzgibu odrečejo in vrtnice kupujejo po sorti.
»Priti k vrtnarju po rdečo vrtnico je nekako tako, kot bi prišli v lekarno po belo tableto,« je prepričan Mastnak, ki svetuje nakup pri vrtnarjih, ki imajo z vrtnicami veliko izkušenj. A ne pri že leta upokojenih ljubiteljskih vrtnarjih, ki več ne poznajo najbolj odpornih vrtnic, ki so bile vzgojene v zadnjih dveh desetletjih.
Ena izmed dobrih možnosti za nakup je vnaprejšen ogled vrtnic, ko te cvetijo. Tudi v rozariju v Arboretumu so vse sorte označene in si je mogoče že poleti ob ogledu cvetov zapisati ime sorte. Še bolje je, če si jih ponovno ogledamo tudi jeseni in se prepričamo, da so zares zdrave. Najbolj zdrave so tiste, ki imajo največ temno zelenega listja. Ko smo prepričani, katero sorto hočemo, jo naročimo pri vzgojitelju, ki vseh ne more imeti vedno na zalogi. Na domači vrt jih posadimo konec oktobra ali v začetku novembra. V najlepšem razcvetu bodo v prvi polovici junija. Prve začnejo cveteti majske vrtnice, sledijo jim bodičevke in rogoze, ki se jim kmalu pridružijo popenjalke, nato pa sledijo mnogocvetnice in na koncu se kot prave kraljice razbohotijo še skrižane čajevke z najbolj popolnimi cvetovi.
Kam posadimo vrtnice?
Vrtnic vsaj tri leta ne smemo posaditi na mesto, kjer je rasla in preminila prejšnja vrtnica, opozarja Mastnak in razloži, da vrtnice same sebi obremenijo zemljo. Če bomo novo sadiko posadili v obremenjeno zemljo, bo zgolj hirala in ne bo cvetela. Če pa jo že želimo posaditi na isto mesto, moramo odstraniti obremenjeno zemljo in jo nadomestiti z novo 60 cm široko in globoko okoli nje.
Vrtnico je treba vedno posaditi na mesto, kjer bo imela vsaj osem ur sonca dnevno, na soncu pa je lahko sicer ves dan. Gnojiti jih je treba spomladi, ko rastejo, in po prvem cvetenju, poleti pa se njihove rasti več ne sme spodbujati, da zima ne opravi s poganki.
Zalivati jih je treba le v hudi suši in to enkrat na teden, a takrat zelo pošteno, da pride voda do korenin, kar pomeni najmanj 10 litrov vode na vrtnico. Če gremo na morje za dalj časa, bo preživela, saj se bo posvetila poletnemu spanju. Suha vročina jim ne škodi, bolj jim škodi kombinacija soparnega vremena. Zemljo okoli njih je treba večkrat okopati, da se ne izsuši. Mulč ali zastirka jim ne koristi, saj privlači voluharja, še pove strokovnjak, ki odsvetuje tudi gojenje vrtnic v loncih ali koritih, ker je preveč zahtevno.
