Sodni izvedenci v družinskih zadevah, 2.

Prav iz te njene trditve sledi moj argument, da specialisti klinične psihologije, ki delajo v zdravstvu, zgolj zaradi tega položaja še nimajo samoumevno vsega potrebnega znanja in izkušenj o družini. Problemi razvez in dodelitve otrok, tudi odvzemi, o čemer odloča ali bo odločalo sodišče, pridejo v zdravstveni sistem redkeje. Takrat je seveda potrebno specifično znanje. Pri množici dodelitev otrok pa taka, to je zdravstvena obravnava, ni potrebna in ne pride v poštev. Za vse te primere je podobno ustrezna, lahko tudi ustreznejša, kakšna druga specializacija po diplomi, ki ji sledi večletna vsakdanja praksa. Zato mi ne gre očitati, da se zavzemam za pragmatično odločitev, ki bi vzpostavila slabše usposobljene izvedence. Trdim le, da klinični psihologi, ki delajo v zdravstvu, niso edini usposobljeni za izvedenstvo o dodelitvi otrok in tudi niso edina stroka nad vsemi drugimi psihologi, čeprav sami menijo tako.

To njihovo stališče je po mojem prepričanju tudi pripomoglo k mnogim neželenim pojavom, ki jih opisuje prav dr. Matjanova (npr. dejstvu, da o otrocih piše mnenje klinični psiholog, ki nikoli ni delal z otroki). Očitno se je izoblikoval zaprt krog izvedencev (ni čudno, da jih je samo 24), ker komisija pripušča zgolj tiste, ki delajo v zdravstvu. Pa še med temi je po pisanju dr. Matjanove (Delo, Sobotna priloga, 27. maja 2017) kar nekaj takih, ki za dober denar po naročilu odvetnikov rušijo prvo mnenje svojega kolega. Mimogrede, o sodnem izvedenstvu v družini je bil februarja leta 2016 na Pravni fakulteti v Ljubljani odmeven seminar, ki je razkril marsikaj o delu izvedencev. A ocenjevanje njihovega dela nikakor ni predmet mojega pisanja.

Tistega, kar je središče moje kritike, se dr. Matjanova sploh ni dotaknila – onemogočanje drugih psihologov s specializacijami in izkušnjami, da bi bili lahko izvedenci. Za oceno takega stanja ni treba biti psiholog, kar mi očita. Ne nazadnje so na pravosodju pravniki, in ne psihologi spregledali manipulacije in se odločili urediti stvari. Je pa nenavadno, da take neetične drže in ravnanja ni opazila dr. Matjanova kot predsednica komisije za etiko. Ali morda zato, ker je ta komisija prav pri Zbornici kliničnih psihologov, ki je imela ves ta čas škarje in platno v rokah in je po svoje krojila izvedenstvo?