Umirjenost na razvitih kapitalskih trgih je nadomestila vihravost na borznih parketih trgov v razvoju, ki so v povprečju sicer pridobili dober odstotek vrednosti, vendar po posameznih državah smer gibanja ni bila enotna. Že v začetku tedna je Savdska Arabija skupaj z Egiptom, Združenimi arabskimi emirati in Bahrajnom prekinila diplomatske in trgovinske vezi s Katarjem, od katerega zahtevajo prenehanje financiranja terorističnih organizacij. Na izolacijo Katarja se je odzvala bonitetna hiša S & P, ki je državi znižala bonitetno oceno za eno stopnjo na AA– z negativnimi prihodnjimi obeti. Katarski borzni indeks (QE Indeks) je tako v preteklem tednu izgubil slabih 9 odstotkov vrednosti, donosnost desetletne državne obveznice pa je porasla za 0,4 odstotne točke na 3,5 odstotka.

Omenjeni dogodek je imel vpliv tudi na ceno nafte, ki je že v ponedeljek izgubila okoli odstotek vrednosti, saj so vlagatelji ocenili, da se je povečala verjetnost za kršitev dogovora držav članic OPEC in Rusije o omejitvi črpanja. Nadaljevanje upadanja cene črnega zlata je v sredo sprožilo še tedensko poročilo ameriškega urada za energijo (EIA) o zalogah nafte, ki so v preteklem tednu porasle za 3,3 milijona sodčkov, medtem ko so vlagatelji pričakovali upad zalog za 3,5 milijona sodčkov.

V Združenem kraljestvu so skoraj leto dni po referendumu za izstop iz Evropske unije potekale predčasne parlamentarne volitve, ki so jih zaznamovali brexit in nedavni teroristični napadi. Izid volitev je bil tak, kakršnega so vlagatelji v veliki meri pričakovali, saj britanski borzni indeks FTSE 100 ni bistveno reagiral na rezultate – v petek po objavi izidov je merjeno v evrih izgubil le 0,38 odstotka vrednosti. Pod večjim pritiskom je bil britanski funt, ki je dan po objavi rezultatov volitev proti evru in ameriškemu dolarju izgubil slaba dva odstotka vrednosti ter s tem vplival na negativno donosnost evropskih delnic.

Med makroekonomskimi novicami je izstopal podatek o rasti gospodarstva Evropske unije, ki je imelo na letni ravni 1,9-odstotno rast, dodatno pa je ECB dvignila napovedi za letošnjo rast BDP z 1,7 na 1,8 odstotka. Na zasedanju ECB je predsednik Mario Draghi napovedal, da bo zaradi nizke inflacije ECB nadaljevala s politiko rekordno nizkih obrestnih mer tudi v prihodnje, predvidoma tudi po končanem programu kvantitativnega sproščanja decembra 2017.

Pozitivne novice so prejšnji teden prišle tudi iz Španije, saj je epilog dobilo reševanje španske banke Banco Popular Español. Največja španska banka Santander je zmagala na licitaciji ECB in pridobila 100-odstotni delež za simbolično ceno en evro. Na ta način je regulator preprečil insolventni postopek banke in zaščitil imetnike depozitov ter ohranil stabilnosti finančnega sistema. Z nakupom se je banka Santander zavezala, da bo s sedmimi milijardami evrov dokapitalizirala prevzeto banko in tako zagotovila potrebno kapitalsko ustreznosti. S prevzemom bo banka Santander svojo bilanco povečala za 89,2 milijarde evrov in tako še utrdila položaj največje banke v Španiji.