»Spremljanje letnega priliva iskalcev prve zaposlitve kaže, da se ta zmanjšuje že od leta 2014. Priliv iskalcev prve zaposlitve ima tudi vsa leta sezonski značaj. V prvi polovici leta opažamo upad priliva vsak mesec, septembra pa ta zaradi prihoda mladih iz izobraževanja bistveno naraste. Ta trend je izrazit še oktobra in novembra,« so na Zavodu RS za zaposlovanje komentirali precejšen upad brezposelnih iskalcev zaposlitve v prvih mesecih leta.
Lani se je sicer v evidenco brezposelnih prijavilo 30.707 starih od 15 do 29 let oziroma 3778 manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. V istem obdobju se je iz evidence odjavilo 33.335 mladih te starosti oziroma 970 manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Med njimi se je zaposlilo 24.174 brezposelnih mladih ali 699 več kot v enakem obdobju predhodnega leta.
Priložnosti na skritem trgu
Med mladimi, starimi od 15 do 29 let, približno polovico predstavljajo iskalci prve zaposlitve, med katerimi se jih je lani zaposlilo 10.645 oziroma 3,6 odstotka več kot predlani, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje. K temu pripomorejo tudi ukrepi, v okviru katerih država s finančno podporo spodbuja delodajalce k zaposlovanju tistih, ki si prve delovne izkušnje šele pridobivajo. A zavod v veliko primerih ni tisti, ki v resnici poveže mlade z delodajalci, zato se zgolj na razpise, objavljene v njihovi bazi, ne gre zanašati.
Veliko mladih namreč delodajalce, ki jih kasneje zaposlijo v okviru katerega od ukrepov aktivne politike zaposlovanja, najde na tako imenovanem skritem trgu, kar pomeni, da je delodajalec kandidata izbral že pred objavo delovnega mesta na zavodovih straneh. Zato na zavodu pravijo, da mlade v svetovalnem procesu učijo, da na tak način pristopajo k delodajalcem. »Vendar pa pri odločanju o dodelitvi subvencije vedno upoštevamo smiselnost odločitve oziroma subvencionirane zaposlitve dodeljujemo tistim, ki bi se brez njih težje zaposlile,« poudarjajo.
Na vprašanje, ali se morda iskalci prve zaposlitve prav zaradi teh ukrepov, za katere zavod namenja okoli 20 milijonov evrov na leto, ne vrtijo v začaranem krogu, v katerem delodajalci zaposlujejo zgolj, če bodo za to dobili subvencijo, pa na zavodu odgovarjajo, da uspešnost ukrepov merijo glede na prehode v zaposlitev iz programov usposabljanja v času do šest mesecev po izteku programa oziroma ohranjanje zaposlitev po izteku programov ter še leto dni kasneje.
Končne podatke so zbrali za obdobje do konca leta 2015, medtem ko so za vključene v letu 2016 podatki še nepopolni, saj zahtevano obdobje spremljanja še ni končano. In podatki kažejo, da se mladim (naj)bolj splača vključiti v program Prvi izziv. Med tistimi, ki so se v okviru tega programa zaposlili v letih 2013 in 2014, jih je namreč eno leto po zaključku ukrepa zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu obdržalo okoli 77 odstotkov, medtem ko je zaposlitev v okviru ukrepa usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus po šestih mesecih subvencionirane zaposlitve obdržalo le nekaj več kot 60 odstotkov vključenih v letih 2014 in 2015. Za novejši program Iz faksa takoj praksa podatkov o zaposlitvah po enem letu od začetka programa še ni, ker se to obdobje še ni izteklo.
Preprosta dela jih ne zanimajo
Je pa res, dodaja Romana Šercelj, direktorica prodaje v kadrovski agenciji Rekruter, da imajo mladi (diplomanti) ob velikem povpraševanju po delavcih za preprosta dela drugačne ambicije in večinoma niso pripravljeni sprejeti zaposlitve za preprosta dela, na drugi strani pa delodajalci za določena dela pričakujejo že konkretno znanje in delovne izkušnje. »Na tak način prihaja na trgu dela do diskrepance,« poudarja strokovnjakinja za iskanje kadrov.
Kljub vsemu so tako na zavodu kot v kadrovskih agencijah optimistični, da bomo v času gospodarske rasti lahko spremljali nadaljnje upadanje brezposelnosti in dvig delovne aktivnosti mladih. Pri tem so in bodo za delodajalce zanimivejši diplomanti naravoslovno-tehniških smeri, predvsem strojne in elektrosmeri, zdravstva, informacijsko-komunikacijske tehnologije ter dijaki poklicnih in strokovnih šol tehniških smeri. Več težav pri zaposlovanju prihaja na družboslovno-humanističnih področjih, kjer število mladih presega število prostih delovnih mest na trgu dela, opažajo na zavodu, a jih Romana Šercelj dopolnjuje, da se je stanje tudi zanje letos izboljšalo.
Glede delovnih izkušenj pa mladim pomagajo raznolike izkušnje z različnimi deli, ki niso nujno posledica redne zaposlitve, menijo zavodovi svetovalci in z njimi se strinja tudi Šercljeva. »Delodajalci ob vedno večjih zahtevah po konkurenčnosti želijo zaposliti kandidate, ki bodo čim prej prinesli dodano vrednost podjetju. Zato so iskalci prve zaposlitve velikokrat v slabšem položaju v primerjavi z izkušenimi kandidati z že pridobljenimi delovnimi izkušnjami. Mladi bodo bolj zaposljivi, če si bodo začeli nabirati delovne izkušnje že v času študija,« je poudarila in dodala, naj poskušajo dobiti delovne izkušnje na področjih, kjer si želijo v prihodnosti delati. Ob tem je koristno, če se poglobijo v raziskovanje svoje dodane vrednosti, ki jo nato delodajalcu predstavijo na ustvarjalen način, in brez izjeme izstopijo iz množice, še svetujejo na zavodu za zaposlovanje, kjer verjamejo, da se bodo (vsaj dobri) delodajalci za tako osebo odločili tudi brez obeta finančne spodbude.
