Prav vsi ministri so podprli sklep vlade, da bo drugi tir med Divačo in Koprom dvotirna proga. Tako se je pred sejo vlade odločil sam premier Miro Cerar in naložil ministrstvu za infrastrukturo, naj pripravi vse, kar je treba. To je sicer ena izmed zahtev civilnih iniciativ, še zlasti krajevne skupnosti Črni Kal (ki je s tem dosegla uresničitev vseh svojih prizadevanj), navsezadnje pa tudi koprskega župana Borisa Popoviča. Ta je s spremembo tako zadovoljen, da je že napovedal sklic (še ene) izredne seje koprskega občinskega sveta, kjer bo predlagal preklic deklaracije o drugem tiru železniške proge Divača–Koper, ki govori o koprski podpori referendumski pobudi.
»Pričakujem, da bodo zdaj vsi skupaj z nami delali konstruktivno za naš drugi tir,« je, ko je medijem posredoval novico, še rekel državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben in ob tem s prstom pokazal še na Svet za civilni nadzor projekta ter druge civilne iniciative.
Servisno cev bodo razširili
Leben je povedal, da bodo v najkrajšem možnem času pripravili vso dokumentacijo, da projekt, ki je trenutno zasnovan na enotirni progi, predrugačijo v dvotirno. Že v času gradnje bodo tako razširili prvotno načrtovane servisne cevi predorov – te so sicer namenjene varnostnim prehodom v primeru požara in podobnemu – in jih zgradili v polnem premeru. »Govorimo torej o dveh fazah gradnje. Prva faza bo potekala po gradbenem dovoljenju, zgradili bomo eno cev predora in servisno cev razširili v polni obseg, po tej prvi fazi bosta nastala dva polna predora. Cena projekta ostaja pod eno milijardo evrov. Po tem koraku bomo šli v razširitev gradbenega dovoljenja in naredili vse, kar je treba, za spremembo prostorskega načrta, druga faza pa zajema samo gradnjo druge proge,« je pojasnil Leben.
Strošek razširitve servisne cevi v poln obseg znaša približno 97 milijonov evrov. Leben pričakuje, da bi do konca junija vložili prošnjo za predhodni postopek okoljevarstvenega soglasja in dopolnitev gradbenega dovoljenja, jeseni pa začeli s pripravljalnimi deli. Obstoječa proga bi bila po gradnji drugega tira namenjena za turistične prevoze, je še dejal Leben.
Prav tako je vlada danes sklenila, da bodo predstavniki civilnih iniciativ imenovani v vse nadzorne organe pri projektu.
Civilne iniciative: To ničesar ne spremeni
»Predvolilni golaž,« je spremembo komentiral zbiratelj podpisov za razpis referenduma in predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič. »Ni problem proga kot taka, ampak trasa,« je dejal. Trasa je bila sicer sprejeta v času vlade Janeza Janše, dokončno zakoličena pa leta 2010 v času vlade Boruta Pahorja s prostorskim načrtom. »Niti slučajno ne bomo zaradi tega prekinili aktivnosti za razpis referenduma. Zakon še vedno velja in dokler ga vlada ne umakne, zbiramo podpise,« je napovedal Kovačič. Trenutno so jih z izdatno pomočjo SDS zbrali 22.266. Rok za zbiranje se izteče 22. junija.
Zakon in ne proga kot taka je težava tudi za predstavnike drugih civilnih iniciativ. »Način gradnje z zakonom, ki omogoča zbiranje sredstev za projekt, ki investicijsko ni določen, je v nasprotju z zakonom o graditvi objektov, saj mora pri projektu vsak projektant predstaviti končno vrednost in nato tudi finančne vire,« je zadevo pospremil profesor za strojništvo in politik Jože Duhovnik, ki se zavzema, da bi drugi tir zgradili po inovativni metodi in po drugi trasi. Opozarja, da bo sprememba prostorskega načrta, vsaj tako so na ministrstvu zagotavljali njim, trajala najmanj štiri do pet let. »Leben ne ve, da v pasu 250 metrov od državne meje potrebujejo dovoljenje italijanske vlade za vsako spremembo,« je spomnil Duhovnik.
Tudi ekonomist Jože P. Damijan, sicer donedavnega del civilne iniciative Svet za civilni nadzor drugega tira, sedaj pa nič več, razmišlja podobno. »To informacijo smo imeli že marca,« je rekel Damijan in spomnil, da so prav oni izračunali tudi strošek razširitve servisnih predorov, okrog 97 milijonov evrov. »Je pa seveda ta uradna vladna odločitev edino razumna, saj bi bilo skrajno neumno imeti paralelne predore za evakuacijo, ki bi bili za 40 odstotkov manjšega profila, in skozi katere se kasneje ne bi dalo speljati dodatnega tira,« je pokomentiral in dodal, da današnja odločitev vlade tudi ne spremeni bistveno podpore sveta vladnim načrtom, saj je s tem vlada izpolnila le delček od ključnih zahtev.
Tudi Emil M. Pintar, član omenjene civilne iniciative Svet za civilni nadzor, je pozdravil odločitev o dvotirni progi in o formalni vključitvi civilnih predstavnikov v nadzor projekta, »vendar še nič ne vemo o njegovi izvedbi. Sestali naj bi se v začetku naslednjega tedna, tudi z Rajkom Pirnatom, in poiskali ustrezno rešitev«. »Rešitev tega problema je najpomembnejša. Če se bomo o njem uspeli dogovoriti v pravi obliki, bo to prvi veliki projekt, kjer bo lahko civilna družba imela neposreden vpogled v njegovo izvajanje, prav to pa je bil prvoten namen sveta, in Cerarjeva vlada bo prva vlada, ki bo to zakonsko regulirala.«
