Dolenjski kulturni ustvarjalci, ki že desetletje delujejo v prvem narodnem domu na Slovenskem, imenovanem tudi Sokolc, morajo izprazniti stavbo in jo izročiti v posest lastnici, novomeški občini. Tako se v skrajšani različici glasi sodba novomeškega okrajnega sodišča. Uporabniki morajo prostore izprazniti v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, kar pa se utegne zavleči, saj so umetniki že napovedali pritožbo.
Poročali smo, da je oktobra lani novomeški župan Gregor Macedoni razveljavil sklep prejšnjega župana Alojzija Muhiča iz leta 2011, ki je uporabnikom dovolil brezplačen najem prostorov narodnega doma, še prej pa so jo uporabljali na podlagi dovoljenja Janeza Pezlja, tedanjega direktorja Kulturnega centra Janeza Trdine. Istega dne so uporabniki prejeli zahtevo za izpraznitev prostorov v roku treh dni, četrti dan pa naj bi bila primopredaja objekta. To se ni zgodilo, saj uporabniki prostorov niso izpraznili. Prepričani so namreč, da bi za vedno izgubili prostore, če bi enkrat zapustili stavbo.
Sodišče zavrnilo zahtevo za začasno odredbo
Na občini so svojo zahtevo za izselitev ves čas pojasnjevali z varnostnimi razlogi, češ da se dela na strehi ne morejo začeti, dokler stavba ne bo prazna. Občina je namreč pridobila 57.000 evrov državnega denarja za obnovo strehe, ker pa se dela niso (nikoli) začela, jih je tudi izgubila. Uporabniki doma so medtem od izvajalca del pridobili izjavo, s katero jim je zagotovil, da se dela lahko izvajajo tudi ob njihovi prisotnosti, vendar morajo dosledno upoštevati varnostna navodila. Toda s tem argumentom občine niso prepričali. Kot so pojasnjevali v županovem kabinetu, občina ne bo prevzemala odgovornosti ob morebitni nezgodi.
Občina je zato najprej vložila zahtevo za začasno odredbo za izselitev uporabnikov, ki pa sta jo tako prvostopenjsko kot tudi višje sodišče zavrnili. Med drugim je sodišče izrazilo dvom, da je zaradi rekonstrukcije ostrešja potrebna izselitev oseb, ki so v kleti ali pritličju. Kot je pojasnilo, bi to pomenilo, da bi morali tudi ob podobnih posegih na večstanovanjskih stavbah izseliti vse stanovalce.
Tokrat je s tožbo za vrnitev nepremičnine občini uspelo, kar so uporabniki doma sicer pričakovali. Kot pravi Smodiš, mimo zakonodaje, ki daje lastniku pravico, da kadarkoli zahteva vrnitev določene stvari oziroma nepremičnine, pač ne morejo. Po Smodiševih besedah je večja težava v tem, da je občina dejansko tožila Društvo za kulturno osveščanje Sebastijana Šeremeta, ki šteje le peščico članov, večina uporabnikov Sokolca pa s tem društvom nima povezave.
Občina brezkompromisno vztraja pri svojem
»Večina nas že več let deluje v okviru Avtonomne kulturne cone (AKC) Sokolc, a so v hiši še mnoga društva, ki o vsem skupaj sploh niso bila uradno obveščena. Vztrajamo pri svojem delu, kulturnem udejstvovanju, dobrodelnosti. In ne bomo dovolili, da se z nami dela kot s smetmi,« pravi Smodiš. »Od vsega začetka smo želeli zgolj človeški pogovor, pa občina ni hotela niti za korak stopiti proti nam. Dejansko smo prosili, da bi ostali, a so brezkompromisno vztrajali pri svojem.« Ob tem spomni na obnovitvena dela, ki so jih še v času, ko je veljal sklep prejšnjega župana, sami opravili v stavbi. Med drugim so prenovili veliko dvorano, v kateri pripravljajo koncerte, razstave in druge dejavnosti.
Na občini sodbe ne komentirajo, dokler ta ne bo pravnomočna. Resda je sodišče razsodilo v njen prid, hkrati pa ji naložilo tudi neke vrste »zavezo«, ko je zapisalo: »Če se obnova stavbe ne bo začela v ustreznem roku po izselitvi tožene stranke, potem je obravnavana tožba le sredstvo, s katerim se skupini ljudi preprečuje njihovo nadaljnje delo in družbena aktivnost, ki bi morala biti prepoznana v širši skupnosti.«
