Po koncu domače nogometne sezone je napočil čas za analizo opravljenega dela. V Mariboru so lahko zadovoljni z vrnitvijo državne krone pod Pohorje, a z igro niso prepričali. Najprijetneje je presenetila Gorica, ki se je z lokalno zgodbo povzpela do naslova podprvaka. Najbolj je razočarala Olimpija, ki je zaradi zgrešene kadrovske politike brez pravega odpora že na začetku pomladi odstopila od boja za prvo mesto. Ob koncu sezone se praši zaradi odločitve nogometne zveze, da v dodatne kvalifikacije za prvo ligo mimo pravil pošlje tretjeuvrščenega prvoligaša iz Ankarana, v slovenskem prvenstvu pa so vse bolj moteči vlagatelji s sumljivo preteklostjo, ki jih zanima le zaslužek.
Malo obetavnih mladih igralcev
Dnevnik je za najboljšega igralca sezone s pomočjo strokovne žirije izbral mariborskega kapetana Marcosa Tavaresa, točke pa je v 36 krogih osvojilo 79 igralcev iz vseh klubov. Če bi Dare Vršič večkrat oblekel vijolični dres, bi resno ogrozil Tavaresovo prevlado. V Dnevnikovi komisiji so sodelovali Bojan Prašnikar, Brane Oblak in Sašo Udovič, ki so enotnega mnenja, da prva liga ne ponuja preveč kakovostnega nogometa. »Od najmočnejših evropskih lig smo izdatno oddaljeni, v regiji pa tudi zaostajamo. Avstrija ima veliko močnejše prvenstvo kot Slovenija, ker kupujejo kvalitetnejše igralce,« meni Brane Oblak, ki je ravno minuli konec tedna proslavil 70. rojstni dan.
Bojan Prašnikar opaža pomanjkanje obetavnih mladih nogometašev, zaradi česar ima tudi selektor mlade reprezentance Primož Gliha preglavice s sestavljanjem moštva. »Mladim slovenskim nogometašem mesta odžirajo tujci, ki so v prvo ligo prišli predvsem zaradi vpliva različnih agencij in tujih vlagateljev. Skrbi me za prihodnost domačega nogometa. Morali bi pripraviti svežo usmeritev,« ocenjuje Bojan Prašnikar, medtem ko je Sašo Udovič prav tako skeptičen, kam bo šel razvoj panoge. »V prvi ligi se pojavlja ogromno lobijev, obenem pa imamo precej klubov, pri katerih ne vemo, kakšna bo njihova prihodnost zaradi vprašljivih vlagateljev. Preveč je neznank.«
Vlagatelji ne ponujajo napredka
Najrazličnejši vlagatelji se v največji meri pojavljajo v Olimpiji, Kopru, Celju, Rudarju in Krškem, ki tvorijo polovico vseh udeležencev tekmovanja. V tej sezoni prav nihče od naštetih kolektivov ni napredoval, njihova skupna značilnost pa so (pre)hitre zamenjave. Rekorder po kadrovskem viharju je letos postala Olimpija, ki je v eni sezoni zamenjala štiri trenerje, tri športne direktorje in dvanajst igralcev. »Ne razumem, kako razmišljajo pri Olimpiji. Ljubljana bi glede na finančne zmožnosti morala imeti prvaka, a je pokal odšel v Maribor, kjer imajo uigrano upravo kluba. Vijolični na igrišču niso pokazali nič posebnega, a so vseeno zelo prepričljivo osvojili prvenstveni vrh,« pravi Brane Oblak.
Maribor je po začetnem nihanju v formi ulovil šampionski ritem na začetku pomladi, ko je zbral neulovljivo prednost. »Druga polovica letošnje sezone se niti približno ne more primerjati s tekmovanji v drugih državah v regiji. Različni koncepti vodenja klubov vplivajo na kakovost tekmovanja in stabilnost prvoligašev. V ligi je preveč tujcev vprašljivega slovesa, proti koncu pa so nekateri klubi igrali domače tekme celo na tujih stadionih, kar ne pripomore h korektnosti tekmovanja. Maribor je zasluženo prvak, vendar brez pravega vlaganja v moštvo,« je kritičen Prašnikar, ki podrobno spremlja dogajanje v prvi ligi. Vsak konec tedna si ogleda vsaj dve tekmi v živo.
Zdrava pot Gorice
Nekdanji reprezentant Sašo Udovič ocenjuje, da si je Olimpija s kadrovskim fiaskom naredila medvedjo uslugo, kar podkrepi z dejstvom, da Maribor z igro ni briljiral. »Evropske tekme se bodo začele že ob koncu junija, zato bodo morali klubi zavihati rokave. Maribor mora korenito spremeniti energijo moštva, predvsem pa hitrost igre. Slovenska liga verjetno ni bila najbolj kredibilen test za Maribor, zato bo pravo vrednost razkrila šele Evropa,« meni Udovič. Bojan Prašnikar je kot primer dobre prakse izpostavil Gorico. Njeno usmeritev bodo morali kmalu kopirati tudi drugi klubi, je prepričan. »Gorica je pred leti že sodelovala s Parmo in skoraj propadla. Goriški primer nazorno kaže, kam lahko pripeljejo sodelovanja z različnimi vlagatelji. Gorica je v tem trenutku najbolj stabilna ekipa na igrišču, kjer je zelo opazen rokopis trenerja Mirana Srebrniča. Večina tujih vlaganj v slovenski nogomet se doslej ni izkazala za posrečena. Pozor – imamo malo domačih igralcev, zmanjkuje pa nam tudi trenerjev, ki ne dobijo pravih priložnosti,« je oster Prašnikar.
Dnevnikova žirija za igralca kroga je imela praktično ob vsakem glasovanju težave pri izboru najboljše peterice. Sašo Udovič pravi, da je kot nekdanji napadalec favoriziral nogometaše, ki so zabijali gole ali podajali, zato niti ne preseneča, da so se med vodilno šesterico uvrstili zgolj vezisti in napadalci. Prašnikar je nalogo vzel tako resno, da si je postavil visoke kriterije pri izboru, vendar mu jih ni uspelo vsakič upoštevati. »Težko je bilo najti nogometaše z visoko individualno kvaliteto, ki postopoma napredujejo in so zanimivi za občinstvo. Igralcev z dodano vrednostjo je v slovenski ligi malo, zato so v ospredju večinoma strelci zadetkov in vratarji, ki so v tej sezoni razmeroma uspešno opravili svoje delo.«
