Alexandre Deschapelles, mojster za igre

Deschapelles je bil rojen leta 1780 blizu Versaillesa, kjer je na dvoru Ludvika XVI. služboval njegov oče, ki je bil oficir francoske vojske. Dečka so poslali na slavno vojaško akademijo Brienne, saj si je oče zanj zamislil sijajno vojaško kariero. A prišla je revolucija, Francija je postala prevroča in oče je odpeljal družino v Nemčijo, le Alexandre je ostal na šolanju. Brez očetove zaščite je moral še mladoleten v vojsko, kjer je v bitki kmalu izgubil desnico. To ga je rešilo nadaljnjih bojev.

V Parizu je odkril neverjeten dar za igre vseh vrst. V nekaj mesecih je postal nepremagljiv v šahu in dami. Pozneje je trdil, da se je vsega, kar je vedel o šahu, naučil v štirih dneh. Vsekakor je po vsega treh mesecih učenja premagal najboljšega francoskega igralca dame.

Ker je s francoskimi mojstri hitro opravil, je izzval najboljše igralce drugega tedanjega šahovskega središča – Anglije. Ta je imela v prvi polovici 19. stoletja živahnejše šahovsko življenje, a šibkejše mojstre od Francije. Deschapelles je vztrajal, da njegovi nasprotniki začnejo s kmetom prednosti, včasih še z dodatno potezo. Vseeno je leta 1821 razbil Johna Cochrana, izgubil pa kratek dvoboj z Williamom Lewisom. Po tem porazu se je umaknil iz šaha in se predal bridžu, kjer je prav tako pustil sledi: v teoriji bridža poznamo »Deschapellesov prevrat«. Uspešno je poskrbel tudi za naslednika. Louis-Charles de La Bourdonnais je bil njegov učenec in je veljal za najboljšega na svetu, ko se je Deschapelles po petnajstih letih za kratek čas, a uspešno vrnil za šahovnico.

Mož številnih talentov je šah videl predvsem kot eno od oblik boja med dvema gospodoma. Igral je izključno za denar, prideloval pa je tudi najboljše melone v Franciji.

Tako je igral naš junak brez kmeta na f7 in z dodatno potezo belega: