Prihodnji teden bodo na vipavski hitri cesti med Vipavo in Selom pri Ajdovščini začeli obsežnejša obnovitvena dela, ki bodo predvidoma trajala vse do sredine prihodnjega leta. Promet bo v tem času potekal dvosmerno po eni polovici hitre ceste, priključek Selo pa bo nekaj časa tudi povsem zaprt.
Prvi del obnove skupno 9,5 kilometra dotrajanih odsekov, ki se začenja prihodnji teden, bo stal slabih osem milijonov evrov, dela bosta izvajali družbi Kolektor CPG in Cestno podjetje Koper. Še to pomlad pa naj bi v Družbi za avtoceste v RS (Dars) objavili razpis za gradnjo naslednjih treh faz, v katerih nameravajo obnoviti še dodatnih 7,7 kilometra cestišča na omenjeni hitri cesti med Ajdovščino in Vipavo. »Ob predpostavki, da bo javni razpis uspešen, se lahko že letošnjo jesen začne obnova naslednje etape, sicer pa prihodnje leto,« pojasnjujejo v Darsu.
Prve kilometre vipavske hitre ceste so začeli graditi leta 1994, njen večji del pa za promet odprli konec oktobra 1999. Zadnji odsek med Vipavo in Razdrtim je bil odprt leta 2009. Dve desetletji staro cestišče razen rednega investicijskega vzdrževanja ni bilo deležno večje obnove. Vožnja po voznem pasu pa je bila zaradi tresenja daleč od tega, kar bi vozniki na hitri cesti pričakovali. Odsek sicer ni tako močno prometno obremenjen, povprečno se je lani po njem peljalo slabih 16.000 vozil na dan. Je pa razmeroma močno obremenjen s tovornim prometom. Število težkih tovornih vozil je v zadnjih petih letih poraslo za kar 45 odstotkov.
Protivetrne ograje za zdaj le testno
Vožnje po vipavski hitri cesti pa ne otežuje le njena dotrajanost, ampak tudi burja. Slednja predvsem v zimskih mesecih pogosto ustavi lažji tovorni promet po dolini, občasno pa cesto tudi popolnoma zapre. V zadnjih petih letih je promet zaustavila od 12 pa do kar 35 dni v letu. V Darsu so za protivetrno zaščito izdelali projektno dokumentacijo, pridobili vsa soglasja in lani poleti tudi gradbeno dovoljenje, a se zatika pri denarju. Po njihovih izračunih naj bi namreč takšna protivetrna zaščita na 18 kilometrih stala 32 milijonov evrov. Zato bodo za začetek na najbolj izpostavljenih mestih (na viaduktu Lozice, na območju od Strelišča Mlake ter med Logom in Zemonom) postavili zgolj tri testne ograje in preverjali njihovo učinkovitost. Trenutno v Darsu izbirajo izvajalca inženirskih storitev, ki bo ograje projektiral, še letos pa naj bi na razpisu poiskali tudi izvajalca, ki bo ograje zgradil.
