Ena pomembnejših dejavnosti metliškega doma starejših je izvajanje pomoči na domu. To je še kako potreben program, ki pa je seveda natančno predpisan. Tako je dom precej omejen pri tem, kakšne oblike pomoči lahko izvaja. »Starejši prebivalci nas pogosto kličejo iz zelo različnih razlogov, nekateri potrebujejo nasvet, drugi prevoz, včasih samo druženje. Dostikrat se zgodi, da kakšnih želja, majhnih ali velikih, enostavno ne moremo izpolniti, ker niso v skladu s predpisi,« pravi direktorica doma starejših Stanislava Majerle. A zdaj so vendarle našli rešitev. Skupaj z novomeško fakulteto za zdravstvene vede ter socialnima podjetjema Jazon in Lintvern z junijem v stavbi nekdanje komende, eni najstarejših stavb v Metliki, odpirajo dnevni center Srebrni dvor.
Vse aktivnosti bodo brezplačne
Gre za 62.000 evrov vreden projekt, za katerega so 80 odstotkov sredstev pridobili iz evropskega socialnega sklada za razvoj podeželja. Trajal bo petnajst mesecev, nastavljen pa je tako, da bo lahko deloval še naprej. Program je namenjen prebivalcem vseh treh belokranjskih občin, še posebej starejšim in telesno oviranim. »V prenovljenih prostorih komende bodo potekali različne delavnice, izmenjave izkušenj in prenosi znanja med generacijami, na voljo bo tudi knjižnica z računalnikom. Morda bo koga treba kam peljati, uporabnik pa bo lahko prišel zgolj zato, da se malo druži in nič ne počne, ali pa želi zgolj, da ga nekdo spremlja na sprehodu po mestnem jedru, v muzej in podobno. Povezali se bomo z vsemi možnimi inštitucijami, tudi tistimi, ki že pomagajo,« pravi Majerletova.
Kot pojasnjuje Alenka Tomašič iz zavoda Lintvern, ki bo skrbel za prevoz in za turistični del Srebrnega dvora, bo kombi uporabnike, ki se morajo predhodno zgolj prijaviti, od ponedeljka do petka pobiral na relaciji Metlika–Vinica–Črnomelj–Semič–Metlika in jih po šestih urah odpeljal nazaj domov. V Srebrnem dvoru bodo lahko sprejeli predvidoma do dvanajst ljudi na dan, a tudi če jih bo več, seveda ne bodo nikogar zavrnili. Po besedah Majerletove pa Srebrni dvor ne bo nastanitveni center, tudi ne bo ponujal prehrane. »Seveda bomo tukaj skuhali kakšno kavico, čaj. Predvsem pa bomo spodbujali zdrav način življenja, se učili, kako poskrbeti zase v starosti, in se družili s šolarji.«
Vse dejavnosti Srebrnega dvora, vključno s prevozom, bodo brezplačne, iz programa bo financirana tudi ena zaposlitev. Po mnenju Majerletove bodo uporabniki največkrat prišli zgolj po kakšne informacije, nasvet. »Marsikdo potrebuje le prevoz na upravno enoto, sodišče. Niti predstavljati si ne morete, koliko je drobnih potreb starejših, ki ne sodijo v noben sistem. Srebrni dvor nam daje svobodo, da lahko naredimo več za ostarele, ki so sami, izolirani.«
Srebrni dvor kot del turistične ponudbe
Hkrati bodo Srebrni dvor vključili tudi v turistično ponudbo kraja. Komendo, v kateri je vse do preselitve pred dvema letoma delovala enota za dementne uporabnike, je v začetku 14. stoletja zgradil nemški viteški red. Že leta 1350 naj bi bil v tej stavbi redovni »špital«. Leta 1929 je križniški red v njej uredil dom za onemogle in ostarele, po drugi svetovni vojni pa je bila stavba denacionalizirana in preurejena v dom počitka. Po besedah Tomašičeve danes turisti vse bolj iščejo pristni stik z lokalnim prebivalstvom in želijo na tak način začutiti utrip kraja. »Tako se bodo lahko vključili v vodeni ogled tega zgodovinskega objekta, si ogledali multivizijsko predstavitev, o stavbi pa bodo marsikaj zanimivega vedeli povedati tudi sami uporabniki, s katerimi se bodo lahko obiskovalci pogovorili. Udeležili se bodo lahko tudi delavnic, denimo rokodelskih, ki jih bodo vodili uporabniki dnevnega centra, lahko pa bodo kakšno delavnico ali predavanje izpeljali kar turisti sami,« dodaja Majerletova.