Staranje delovne sile je izziv, ki se še zdaleč ne dotika zgolj posameznika in države, temveč ima že velik vpliv na delodajalce ter poslovne in delovne procese. Čez pet let bo namreč v Sloveniji že vsak četrti zaposleni starejši od 55 let, zato je vloga zaposlovalcev v soočanju z izzivi aktivnega staranja, ki jih spremljajo tudi hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, ključna.
Podjetja se soočajo z izjemnim kadrovskim primanjkljajem tudi zato, ker so generacije novorojencev dvakrat manjše, kot so bile še do sredine devetdesetih let, ko se je rodilo 36.000 otrok na leto. O teh izzivih in pristopih, ki jih podjetja uporabljajo pri aktivnem staranju delovne sile, bodo govorili tudi na Konferenci o razvoju kadrov 24. in 25. maja, ki so ji nadeli naziv Skupaj nad izzive jutrišnjega dne.
Rešitev za predrage starejše sodelavce
Zanimiv izziv je pred časom podal dr. Stephan Sigrist, vodja švicarskega možganskega trusta W.I. R. E., ki ponuja rešitev za izrabo potenciala starejših. »Po eni strani je veliko izobraženih ljudi, ki hočejo delati, pa se morajo upokojiti, po drugi strani pa je veliko ljudi v zahtevnih, fizičnih službah, ki imajo težave z zdravjem in bi se lahko že prej upokojili. Podjetja bodo morala ustvariti programe, kako starejše zadržati v svojih vrstah, toda pod drugačnimi pogoji. Medtem ko se prva leta prejemki in prispevek posameznika podjetju ter njegov strokovni razvoj višajo, naj bi se, ko bi dopolnili določeno starost, tako kot njihova produktivnost tudi prihodki znižali. To bi prineslo neko fleksibilnost. Danes velja: čim starejši si, tem dražji si. To je narobe,« meni Sigrist.
Slovenska vlada je decembra lani sprejela dokument Starejši in trg dela ter akcijski načrt za izvedbo ukrepov – teh je kar 50 –, s katerimi naj bi med drugim dvignili odstotek starejših zaposlenih. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad izvaja program Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile, ki bo podjetjem pomagal pri ravnanju s starajočo se delovno silo.
Razpis šele jeseni
Projekt je vreden nekaj manj kot 30 milijonov evrov in ga bodo izvajali do leta 2022, z vrsto aktivnosti pa naj bi okrepili kompetence starejših zaposlenih, ozaveščali o negativnih demografskih trendih in potrebnih prilagoditvah nanje ter zagotavljali podporo delodajalcem za učinkovito upravljanje starajoče se delovne sile. Četudi so sprva načrtovali, da bodo prvi javni razpis objavili v prvi polovici leta, se bo to najverjetneje zgodilo šele jeseni. Z razpisom bodo podjetja lahko pridobila sofinanciranje usposabljanj za krepitev kompetenc starejših in sredstva za pripravo strategij. Cilj je do leta 2022 vključiti 12.500 zaposlenih in zvišati delež starejših delavcev, ki so pripravljeni delati dlje.
V Sloveniji je med 55. in 64. letom delovno aktivnih samo 35 odstotkov ljudi, kar nas uvršča povsem na rep držav Evropske unije, takoj pred zadnjo Grčijo. Starejši zaposleni se v večini primerov – kar 75 odstotkov je takih – odločijo za upokojitev, ko dosežejo minimalne pogoje za to. »Razlogov za to je več,« pojasnjuje Peter Pogačar, državni sekretar za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter vodja priprave pokojninske reforme in reforme trga dela.
»Ko smo raziskovali, zakaj se odločajo tako, so med drugim navedli, da ne sledijo več višjim zahtevam po učinkovitosti, ne uspe se jim dovolj hitro učiti novih tehnologij, s katerimi so njihovi mlajši kolegi zrasli, v primerjavi z mlajšimi kolegi se počutijo manjvredne. K nizkemu odstotku delovno aktivnih pripomore tudi možnost, da podjetje za zadnjih 25 mesecev delovne dobe svojega zaposlenega pošlje na zavod za zaposlovanje, kjer počaka na upokojitev. Ko smo predlagali, da bi to obdobje skrajšali, so bili tako sindikati kot podjetja odločno proti,« je spomnil Pogačar.
Pritrdil je Sigristovemu razmisleku o postopnem prehodu v upokojitev, česar se bo Slovenija še morala lotiti, saj zaenkrat starejši lahko delajo krajši čas samo v primeru, če so že izpolnili pogoje za upokojitev. »Na Nizozemskem, na primer, tega pogoja ni,« je dal Pogačar za primerjavo državo, kjer se upokojujejo pri 65. letu starosti, medtem ko se bo upokojitvena starost do leta 2023 zvišala na 67 let. »Naš ključni cilj mora biti, da ohranimo ljudi čim dlje delovno aktivne pod pogoji, s katerimi bosta zadovoljna tako zaposleni kot podjetje. Ko starejša oseba pristane med brezposelnimi, je njena vrnitev na trg dela zelo težka.«