»V Sloveniji je vedno na mizah ogromno dobrot. Sploh se ne moremo izogniti, da ne bi pokusile vsega, kar postrežejo družine, pri katerih gostujemo. Nočemo, da bi nas imeli gostitelji za izbirčne,« so profesorjem gostiteljem v srednji šoli Biotehniškega centra Naklo »potarnale« dijakinje iz srednje šole na avstrijskem Koroškem. Ta teden so na izmenjavi v Naklem. Bivajo pri družinah dijakinj, dneve preživljajo v šoli ali njeni okolici.
Tako blizu, a s tako različnimi običaji
Čeprav dijakinje prihajajo iz avstrijske Koroške, torej iz krajev na drugi strani Karavank, so že opazile nekaj pomembnih razlik v vsakdanjih navadah. »Gostujoče družine se trikrat na dan zberejo ob skupnem obroku za jedilno mizo, nam to uspe največ enkrat na dan,« odkrito prizna Antonia Maier. »Pri nas imamo celodnevno šolo in nikoli ne končamo pred četrto popoldne, največkrat se nam dejavnosti zavlečejo do šestih,« pravi njena sošolka Denise Brettner. »Zato veliko dijakinj živi v internatu. Vajeni smo tudi sami poskrbeti za prehrano, hrano si sami skuhamo in tudi sami poskrbimo za postrežbo,« se pohvali. Med zanimivejše dogodivščine za zdaj uvrščata obisk tovarne sladkorja in ogled naše prestolnice.
Na razlike, ki sta jih decembra občutili na izmenjavi v Avstriji, sta bili pozorni tudi dijakinji 1. letnika slaščičarstva Katka Hiti in Metka Gregorc. »Njihov srednješolski program se ukvarja z vso prehrano, ne samo s slaščicami kot pri nas. Tega sva bili veseli in sva se veliko naučili, vendar sva imeli kar malo odpora do dela z mesom,« se spominjata. Z vrstnicami iz Avstrije sta stkali prijateljske vezi, ki jih še danes vzdržujeta. »Presenetil naju je pouk športa. Počutili sva se kot na zabavi. V telovadnici je profesorica športa dovolila glasno glasbo, kar nas je poživilo.«
Medkulturnost »v živo«
Da izmenjave dijakov poklicnih programov ne bi bile prepuščene naključjem, so že po prvih sodelovanjih pred tremi leti šola iz Naklega in obe avstrijski šoli iz Koroške (Kmetijska šola Drauhofen in Izobraževalni center Ehrental) podpisale partnerstvo, ta teden pa so ga v Naklem s slovesnim podpisom za tri leta podaljšali. »To nam daje stalno podporo in zavezo, da skupaj načrtujemo in izvajamo nove učne priložnosti za šolajočo se mladino,« pravi ravnateljica srednje šole v Biotehniškem centru Naklo mag. Andreja Ahčin.
»Tako vsako leto izmenjavamo dekleta na obeh straneh meje – dvakrat v enem šolskem letu. Naša dekleta bivajo v njihovih šolskih domovih, njihova dekleta pa pri družinah. Tako pride do trajnejših vezi in prijateljstev,« pravi Ahčinova in doda, da za prevoze dijakov poskrbijo starši, za oskrbo pa poskrbijo na šolah, zato izmenjava ni povezana s pretiranimi stroški.
Mladim s tem omogočajo »v živo« razvijati in spoznati večkulturnost, toleranco, premagovati strah pred novim in tujim, spoznavati drugo kulturo in jezik. »Znižali smo Karavanke, ki pomenijo fizično mejo med našimi šolami,« opaža Waltraud Stroj, direktorica izobraževalnega centra Ehrental. To ni bilo lahko, saj sprva zanimanja za odhod na izmenjavo na jug pri avstrijskih dijakinjah ni bilo kaj dosti. »Zdaj pa imamo na seznamu še veliko zainteresiranih. Veseli smo, da smo jih opogumili,« pravi Strojeva.