Slovesnost je kritizirala tudi poslanska skupina Zelenih v deželnem zboru avstrijske Koroške. Označili so jo za »največje srečanje revizionistov, neonacistov in pristašev fašistične države«.
Uradni predstavniki v Celovcu so v odzivu zatrdili, da so tovrstne oznake napačne, in poudarili, da gre za cerkveno slovesnost, ki poteka že 30 let, v 98 odstotkih pa se je udeležujejo sorodniki ubitih. Poudarili so tudi, da prireditve v skladu z avstrijsko zakonodajo ne morejo prepovedati.
Župan Pliberka Stefan Visotschnig iz vrst socialdemokratov nad samo slovesnostjo ni navdušen. Kot je dejal, je verski okvir slovesnosti samo krinka. Izrazil je željo, da bi notranje ministrstvo sprejelo zakon, da bi bili simboli, ki so že prepovedani na Hrvaškem, prepovedani tudi po avstrijskih zakonih. Dodal je še, da ima sam zvezane roke, saj slovesnost poteka na zasebni posesti.
Izročitev ustašev
15. maja 1945 so pripadniki mednarodnih zavezniških sil več tisoč poraženih hrvaških ustašev izročili jugoslovanskim partizanom. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, od tega večina vojakov.
Na Pliberškem polju so jugoslovanski partizani ustrelili del ujetih hrvaških vojakov, ostale pa so nekaj mesecev v »kolonah smrti« vozili po krajih takratne Jugoslavije. Ob tem je veliko ujetnikov umrlo ali so bili ubitih, omenjene dogodke pa na Hrvaškem imenujejo križev pot.
