Pretekli teden je zasedala ameriška centralna banka FED, od katere se še ni pričakovalo spremembe obrestnih mer. Vlagatelji so veliko pozornost namenili namigom, ali bo do zaostritve denarne politike prišlo že na naslednji seji v mesecu juniju, na kar namiguje tudi stališče centralne banke. Sodeč po podatkih iz baze Bloomberg, je verjetnost za dvig obrestnih mer v juniju zelo velika. FED v letošnjem letu, ob 4,7 trilijona dolarjev veliki bilančni vsoti, pričakuje še dva dviga obrestnih mer. Ameriško gospodarstvo je ob 4,5-odstotni brezposelnosti blizu polne zaposlenosti, kar bi lahko povzročalo inflacijske pritiske.

Zaradi politike Evropske centralne banke glede višine in vzdržnosti inflacije kot glavnega dejavnika za odločanje o spremembi trenutno rekordno nizke ključne evrske obrestne mere se je bruto domači proizvod v območju evra po oceni na četrtletni ravni zvišal za 0,5 odstotka. Rast je bila v skladu s tržnimi pričakovanji. Na letni ravni je bila gospodarska rast v državah z evrom 1,7-odstotna, spodbudni makroekonomski podatki pa krepijo evro. Aprilski indeks proizvodne dejavnosti je v evrskem območju dosegel 56,7 točke, in dosegel 6-letni vrh. Na dvig gospodarskega razpoloženja kažejo tudi drugi anketni kazalniki, med njimi PMI Eurozone composite Index, ki je z aprilsko vrednostjo 56,8 (vrednost nad 50 pomeni gospodarsko rast) nakazal, da je evropsko gospodarstvo v drugem četrtletju prestavilo v višjo prestavo. Zadnji podatki s stare celine navdajajo vlagatelje z optimizmom. Kljub dobremu razpoloženju med direktorji, potrošniki ter vlagatelji v evropski centralni banki menijo, da je tveganje poslabšanja indikatorjev zaupanja še vedno preveliko za morebitno zaostrovanje denarne politike.

Sezona objav rezultatov poslovanja se preveša v sklepno fazo in lahko ocenimo, da so podjetja v prvem četrtletju tako v ZDA kot v Evropi poslovala nad pričakovanji. Večina ameriških družb je že objavila rezultate in doseženi dobički so presegli pričakovanja ter se v primerjavi z lanskimi v prvem četrtletju povečali za nekaj več kot 15 odstotkov. Med sektorji, v katerih so se dobički najbolj povečali, sta tehnološki in finančni, sledi pa jima surovinski sektor. Objave prvega četrtletja upravičujejo visoka pričakovanja analitikov, ki ocenjujejo, da se bodo dobički podjetij, vključenih v indeks S&P 500, v letošnjem letu povečali za 12 odstotkov.