Pozna pomlad je najboljši čas za otrokovo spoznavanje s plezanjem. Ne bo škodilo, če najprej poskusi dvakrat na umetni steni v kakšni od plezalnih telovadnic, z neprimerljivo močnejšimi doživljaji pa se bo srečal v plezališču. Čeprav ima dež v Bohinju mlade, se skala tam hitro suši in je odlična za plezalske začetke. Če ste tudi sami brez takšnih izkušenj in jih nima niti vsaj eden od vaših treh prijateljev (kar je sicer v Sloveniji že velika redkost), se v Bohinju usmerite nasproti hotela Jezero v plezališče Pod skalco. Tamkajšnji ekipi plezalne šole lahko mirne duše prepustite otroka, da se preizkusi v pravi plezalni smeri. Izposojajo tudi plezalno opremo, seveda pa rade volje navežejo tudi vas.
Pet minut višje je pod večno zaprtim hotelom plezališče Bellevue. Na prvi »plati«, ki jo zagledate, je plezalski sektor z vsaj pol ducata lahkih začetniških smeri. Zajček, Ski extrem, Ježek, Speady Gonzales se imenujejo otroške klasike, ki jih zmore tudi najbolj neizkušen vrtičkar. Smeri je opremila Betka Galičič, ena najboljših plezalk v devetdesetih. Pred leti smo imeli v tem plezališču s sinom zaključni izlet tretjega razreda osnovne šole, plezati je prvič poskusilo tudi veliko staršev, medtem pa se je v senci pod smrekami na žaru peklo dobre jedi in zabava je zelo uspela. Seveda, ko je praskanja po skalnih ploščah in počeh dovolj, je le nekaj minut do sladoleda s stopali v osvežilni jezerski vodi.
Vransko
S Trojan se skozi predor spustite na štajersko stran in že ste v lepi vasici Vransko, ki se na jugovzhodni strani konča z opuščenim kamnolomom, v katerem sta Vili Guček in Miha Golob, zasavski legendi med opremljevalci naravnih plezališč, že z imeni smeri določila plezalsko publiko. Na eni strani se začne z Ostržkom, vmes so Sneguljčica, Pestrna, Medvedek Pu, Obuti maček, zadnja smer na desni strani pa so Telebajski: 16 smeri, ocenjenih od 4a do 6a. Vzorno plezališče je opremljeno tudi s kemičnim straniščem, ob njegovem vznožju je majhno travnato nogometno igrišče, plezalski izlet pa lahko obogatite z obiskom tamkajšnjega več kot zanimivega muzeja motociklov Grom.
Sesljan
Še eno priljubljeno plezališče je na zgornjem koncu Tržaškega zaliva, v desnem delu Sesljanskega zaliva. V manjšem od dveh sektorjev, slikovito poimenovanem Oslovski trebuh (Panza del mus), zagotovo ne boste edina družina, ki se bo spopadala s posebno sivo skalno ploščo s škrapljami in od vode razjedenimi počmi. Lahkih smeri ni na pretek, a je urejena plaža le minuto stran. Visoko nad morjem se vzpenjajo Devinske stene, po njihovem robu se vije slikovita sprehajalna Rilkejeva pot, ki vas pripelje do Devina, kjer je mogoče tudi kaj dobrega pojesti. Naslednjič pa lahko nazaj grede pri Opčinah poiščete pet kilometrov dolgo sprehajalno pot Napoleonska cesta, ki vodi od Opčin do Proseka. Spotoma boste naleteli na plezalce, ki v plezališču Napoleonica puščajo dušo v zahtevnejših smereh.