Jane Goodall je svetovno znana primatologinja, ki je zaslovela, ko je v šestdesetih letih minulega stoletja preučevala šimpanze v pokrajini Gombe v Tanzaniji. Na prvi pogled njeno delo nima prav nobene zveze z Google Earth. A jo ima. Ko je pred desetimi leti iz radovednosti klikala po tej aplikaciji, si je ogledala tudi ljubi Gombe. Zgrozila se je, ker na satelitskih fotografijah ni bilo več mogoče opaziti gozda. Njen inštitut in Google sta takoj našla skupno točko – ohranjanje gozda in iskanje šimpanzov. Ne le da so s pomočjo Google Earth na svojih pametnih telefonih lokalni prebivalci sledili šimpanzom, sledili so tudi ilegalnim gozdarjem in tako sčasoma dosegli, da je območje ponovno pogozdeno.
Zato ni čudno, da je pripoved Jane Goodall o tanzanijskih šimpanzih ena od zgodb novega orodja Google Earth, imenovanega Voyager, ki deluje približno tako, kot da bi National Geographic srečal Google Earth. V resnici je del potopisov prispeval BBC in temeljijo na seriji dokumentarcev Planet Zemlja II. V Voyagerju je trenutno zbranih 50 potopisov popotovanj, recimo ogled Pariza, potapljanje v Kaliforniji, popotovanje po poteh Hemingwaya ali ogled stavb arhitektov Franka Gehryja in Zahe Hadid, za otroke pa potepanja z liki Sezamove ulice, ki se odpravijo tudi v Afganistan.
Kot je za New York Times dejala direktorica Google Earth Rebecca Moore, so z Voyagerjem hoteli ljudi navdušiti, da bi začeli pripovedovati svoje zgodbe: »Interaktivne edukativne izkušnje so povezovalni most med kulturami. Google Earth bo na tak način planet pomanjšal in približal ljudi.« V resnici pa večina uporabnikov Google Earth najprej poišče svojo hišo. Tudi za to ima Google rešitev: v prihodnosti načrtuje orodje, s katerim bi uporabniki lahko ustvarili popotovanje po svojem domu. Edino, česar na žalost ne načrtujejo, je, da bi bila taka popotovanja narejena tudi za domovanja slavnih.
3D-znamenitosti na vašem pametnem telefonu
Ne glede na to, ali so ta nova orodja dejansko uporabna ali so le igračke za porabo časa na delovnem mestu, je fascinantno, kako Google Earth sploh nastaja. Google Earth 9.0 so razvijali dve leti. Ne le z orodjem Voyager, veliko dela so imeli tudi s kreiranjem 3D-podob. Vsako od teh so naredili s pomočjo satelitskih fotografij in orodja Sketchup. Pri tem si pomagajo tudi s posnetki stavb z različnih zornih kotov, posnetih tako s tal kot (še več) iz letala, ki natančno posnamejo želene prostore. Vse podobe nato združijo, da dobijo ogrodje 3D-modela. Nato se začne zamudno ročno obdelovanje 3D-objektov. Do največjih podrobnosti so obdelane res le največje znamenitosti sveta, recimo opera v Sydneyju ali most Golden Gate v San Franciscu. Ne glede na to za Google Earth potrebujejo na desetine milijonov podob, kar bi skupaj zneslo 800 milijard slikovnih točk – to je masa podatkov, ki bi jih povprečen osebni računalnik obdeloval 60 let.
Pohvalili so se tudi, da so v novi različici osvežili satelitske posnetke, v glavnem pridobljene iz Nase in Landsat 8 ameriške vlade. Satelitske posnetke osvežijo vsakih nekaj let, a so bile kljub temu nekatere satelitske fotografije stare dvajset let. Večkrat jih osvežijo v urbanih okoljih kot na nenaseljenih območjih, med vsemi satelitskimi fotografijami, ki so jim na voljo, pa izberejo le najbolj jasne.
Zamegljena Izrael in ruska Severna zemlja
Toda pri tem so določene omejitve. Med satelitskimi podobami so cenzurirana vsa vojna območja, v tem trenutku so to Afganistan, Sirija in Irak. Poseben status ima tudi Izrael, saj ameriški zakoni od leta 1997 ameriškim podjetjem prepovedujejo prodajo satelitskih posnetkov Izraela v visoki resoluciji, tako da so vsa država in zasedena ozemlja v nizki resoluciji, a so kljub temu določene stavbe izdelane v 3D-podobi. Seznam tega, česa ni na Google Earth, pa je zelo razgiban. Westchester County v zvezni državi New York je denimo zahteval, da so zamegljene podobe zabaviščnih parkov, ki bi lahko bili potencialni teroristični cilji. V Franciji so zamegljene jedrske elektrarne, v Nemčiji letalska oporišča Nata, na Irskem in na Švedskem najbolj varovana zapora, Rusija pa je zameglila dele Sibirije in arktično Severno zemljo, kjer iščejo nafto. Tako je tudi na Google Earth modri planet ustvarjen tako, kot želijo politiki.
