Sindikat poštnih delavcev KS 90 bo zaradi »onemogočanja sindikalnega dela in ustrahovanja sindikalnih zaupnikov« danes pred stavbo Pošte Slovenije v Kopru izvedel protestni javni zbor članov sindikata in njegovih podpornikov. »Skupaj se bomo zbrali in javno zahtevali, da nas Pošta obravnava kot legitimnega sogovornika. V nasprotnem primeru si bomo pogajanja izborili preko ulice,« opozarja predsednik Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič.
Za protest so se odločili po tem, ko jim je vodstvo Pošte pred 14 dnevi zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogojev »odvzelo« reprezentativnost in sklenilo, da se bo glede sindikalnih zahtev odslej pogajalo le še s Sindikatom delavcev prometa in zvez pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Predsedniku sindikata Gržiniču, ki je pozimi po številnih padcih in bolniških odsotnostih ter posledično pomanjkanju delavcev pozval poštarje, naj ne delajo več kot predpisanih osem ur, je sicer Pošta le nekaj dni prej izrekla tudi opozorilo pred odpovedjo.
»Gre za poskus uničenja sindikata«
Peter Majcen, predsednik krovne Konfederacije 90 Slovenije (KS 90), je prepričan, da so se v vodstvu Pošte načrtno odločili, da Sindikat poštnih delavcev »izrinejo iz socialnega dialoga, ga marginalizirajo in onesposobijo«. Omenjene poteze so namreč povlekli neposredno po zavrnitvi podpisa »neživljenjskega kompromisa«, ki ga je po grožnji s stavko, podkrepljeni s podpisi 3000 delavcev, Pošta Slovenije konec marca ponudila v podpis obema sindikatoma v podjetju. Medtem ko je »večinski« Sindikat delavcev prometa in zvez privolil v dogovor, pa so v novejšem Gržiničevem sindikatu ocenili, da ni delodajalec za izboljšanje vse slabših delovnih pogojev in materialnega položaja zaposlenih ponudil praktično ničesar.
Na Pošti zavračajo obtožbe, da načrtno izvajajo pritisk na sindikat in njegove člane. Kot pravijo, so opozorilo pred odpovedjo predsedniku sindikata Gržiniču izrekli izključno zaradi kršitve delovnih obveznosti, in ob tem poudarili, da »varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi sindikalnega zaupnika ni absolutno«.
Zaplet z reprezentativnostjo
Tudi izločitev sindikata iz pogajanj po besedah Pošte ni povezana z zavrnitvijo ponujenega sporazuma, ampak s tem, da ta ne izpolnjuje pogojev za reprezentativnost. Konfederacije KS 90 ni na seznamu reprezentativnih sindikatov za dejavnost prometa in zvez, ki ga vodi ministrstvo za delo, Sindikat poštnih delavcev KS 90, ki deluje v njenem okviru, pa nima dovolj članov, pojasnjujejo na Pošti. Po njihovem tolmačenju zakona o reprezentativnosti sindikatov mora namreč podjetniški sindikat v dejavnosti, za katero njegova konfederacija ni reprezentativna, imeti najmanj 15 odstotkov delavcev v podjetju, medtem ko naj bi imel Sindikat poštnih delavcev KS 90 le 295 članov ali 5,3 odstotka zaposlenih.
Majcen pravi, da pojasnila Pošte ne držijo. »Sindikatu, ki je vključen v konfederacijo, ne glede na to, ali je ta reprezentativna v določeni dejavnosti ali ne, zadostuje deset in ne 15 odstotkov članstva – 15 odstotkov morajo doseči le povsem neodvisni sindikati,« pravi Majcen. Teh deset odstotkov pa naj bi po Gržiničevih besedah Sindikat poštnih delavcev že imel.
»Podatki Pošte so iz lanskega decembra. Zdaj imamo okoli 600 članov, kar je več kot deset odstotkov zaposlenih v podjetju,« zagotavlja Gržinič in dodaja, da bodo danes Pošti znova predložili dokaze o članstvu. V vsakem primeru pa gre po njegovem mnenju za »sprenevedanje in iskanje birokratskih razlogov«, saj je Pošta vsa pretekla leta sindikatoma priznavala reprezentativnost, zakon o reprezentativnosti sindikatov pa odvzema reprezentativnosti niti ne predvideva.
Kdo ima glede reprezentativnosti prav in kdo ne, sicer ne ve nihče. Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, pravi, da sedanji, sicer že zelo zastareli zakon takšne situacije sploh ne ureja, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa meni, da sta zaradi nedorečenosti zakona možni obe interpretaciji.
