Predsednik Borut Pahor redno gosti razprave pod skupnim naslovom »Slovenija 2030« in včeraj so se v predsedniški palači na pobudo Zveze društev upokojencev pogovarjali o »izzivih srebrne generacije«. Govorili so tudi o družbi, v kateri bo starejših vse več.
»Deklice, ki se danes rojevajo, bodo živele še v dvaindvajsetem stoletju,« je dejal Davor Dominkuš z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tudi on je napovedal konec »klasične paradigme«, po kateri se življenje posameznika deli na tri obdobja: izobraževanje, delo in upokojitev. »Ljudje bodo v karieri zamenjali sedem poklicev, od katerih jih pet sploh še ne obstaja,« je Dominkuš s citatom argentinskega ministra za izobraževanje Estebana Bullricha podkrepil poziv k vseživljenjskemu izobraževanju.
K spremembi paradigme poziva tudi vladna strategija dolgožive družbe, ki je trenutno v javni razpravi. Strategijo so pripravili na uradu za makroekonomske analize in razvoj, ki ga je na srečanju predstavljala Eva Helena Zver. Opozorila je, da se razmerje med delovno aktivnimi in starejšimi zmanjšuje tako hitro, da bo naš pokojninski sistem že čez pet ali deset let nevzdržen.
Kako bomo to plačali?
Sprememba paradigme se dogaja že brez vladnih strategij, ugotavljajo družboslovni raziskovalci, ki zbirajo podatke o mladih. V zadnjih letih se je tudi močno povečal delež starejših delavcev, je poudaril Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka.
Poleg manj delovnih mest narašča delež negotovih in slabše plačanih služb, ki prinašajo tudi nižja vplačila v državne blagajne. Po prepričanju Eve Helene Zver je jasno, da javni viri kmalu ne bodo več zadostovali za vzdržnost sistema; tudi če bomo imeli dinamično gospodarsko rast, bodo morali ljudje za svojo starost poskrbeti z zasebnimi zavarovanji. Ob tem je Zorko pozval k previdnosti, saj bi lahko zanašanje na zasebna zavarovanja skrhalo solidarnost sistema: »Solidarnost je pogoj za socialni mir.« Omenil je, da bi lahko nove vire za pokojnine dobili iz obdavčitve kapitala.
Vladna strategija sicer omenja, da bi lahko delovna mesta pričakovali v zdravstvu, socialnem varstvu, socialnem podjetništvu ter v premiku gospodarstva k bolj vzdržni izrabi okoljskih virov. Tu računajo na zasebno pobudo, ki naj bi jo država podpirala, a ni jasno, kako bo to storila brez povečevanja zadolženosti. Še manj je jasno, kako bo država poskrbela, da bodo nova delovna mesta dobro plačana.
