Prav članski izbrani vrsti se je pred leti novo vodstvo HZS prvo posvetilo in ji v okviru možnosti zagotovilo normalno delovanje. Urejenemu delovanju članske ekipe so sledile mlajše reprezentančne selekcije. Podobno je bilo na klubski ravni. Tako je bilo v prvih letih mandata aktualnega vodstva hokejske zveze klubom namenjenih skupno okoli pol milijona evrov v sredstvih in opremi. Čeprav so ti v prvi vrsti sami odgovorni za lastno usodo, je bila ocena, da predstavljajo tovrstne izredne injekcije dolgoročno naložbo v klubski hokej, ki je gospodarsko krizo in umik sponzorskega denarja pričakal v precej slabem stanju. Takšna vlaganja počasi vračajo obresti, saj v zadnjem času opažamo povečan vpis mladih hokejistov v klube, ki imajo delujoče vse starostne selekcije. Zamisli izpred nekaj let se tako uresničujejo, saj slovenski hokej spet gradi na domačih igralcih.
Slovenski hokej kljub majhnosti pridobiva prepoznavnost. Zagotovo je to posledica rezultatov, za katere so v prvi vrsti zaslužni igralci. Precej k temu prispeva tudi strokovno delo v vseh selekcijah, svoj delež pa na koncu doda še urejenost delovanja. Zaradi vsega naštetega je Slovenija v očeh večjih in profesionalno urejenih hokejskih organizacij vedno bolj sprejeta kot resen partner. Če je članska reprezentanca še lani za pripravljalne tekme dobila ekipe, ki sicer tekmujejo v nižjih kakovostnih skupinah, pa štiriletni dogovor o organizaciji novembrskih turnirjev s Francijo, Latvijo in Belorusijo ter tudi letošnje priprave na svetovno prvenstvo v Sankt Peterburgu pomenijo novo kakovost dela za slovensko člansko izbrano vrsto. Podobno je v nižjih selekcijah, kjer je že več let vzpostavljeno dobro sodelovanje v pripravljalnih obdobjih z reprezentancami Avstrije, Italije, Madžarske in Francije.
Načrtov za prihodnost je še kar nekaj, zlasti na klubski ravni. Profesionalno tekmovanje, kot je EBEL, je za zdaj predrago, da bi HZS neposredno financirala sodelovanje slovenskih klubov na njem, bi pa nastop klubov na takšnem tekmovanju, upoštevaje skladnost delovanja klubov s pravili zveze, lahko podprla. Trenutna gredo razmišljanja predvsem v smeri, kako mladim hokejistom ponuditi konkurenčno tekmovanje, ki bo zanimivo za gledalce in pokrovitelje ter bo pomenilo nadgradnjo državnega prvenstva. V tem smislu je zanimiva alpska hokejska liga v soorganizaciji HZS, ki v tujini že prejema pohvale na račun kakovosti, razvojnega potenciala in komercializacije. Eno je gotovo. Razmere, v katerih se je znašel slovenski klubski hokej, niso nastale čez noč, zato bo tudi reševanje zahtevalo vsaj enega, če ne več dolgih podaljškov.
Dejan Kontrec je generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije.