V zdravniških organizacijah so kritični do zakonskih sprememb, ki jih načrtuje ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Omejevanje koncesionarjev, češ da ogrožajo javne zavode, je po besedah predsednice Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Helene Mole v nasprotju z interesom bolnikov. Sprašuje se tudi, zakaj se namesto celovitih sprememb v zdravstvu na ministrstvu za zdravje ukvarjajo le s posamičnimi temami, kot je podeljevanje koncesij.
Medtem bi morali številne težave urejati takoj, je opozorila Moletova, ki dela kot pediatrinja v osnovnem zdravstvu. »Ni majhna stvar, če mora šolar z zlomljenimi očali na pregled pri okulistu čakati tedne ali mesece. Tudi v alergologiji in dermatologiji so čakalne dobe zelo dolge. Ko gre za akutne težave, pri katerih se zdravstveno stanje slabša in jih je treba hitro rešiti, pa je veliko odvisno od tega, ali se zdravnik usede k telefonu in kliče kolege,« je opozorila. Zdravstveni sistem je po njenem potreben temeljite prenove.
Kuštrin: Brez »dobičkarjev« bi zapirali oddelke
Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin je posebej kritičen do omejevanja dela zdravnikov pri drugih delodajalcih, torej zunaj matične ustanove. »Gre le za zadovoljevanje famoznih zgodb o dobičkarjih in zaslužkarjih. Če teh 'dobičkarjev in zaslužkarjev' ne bi bilo, bi lahko zaprli mnoge oddelke, pa tudi brežiško, ptujsko, trboveljsko in še kakšno bolnišnico. Zdravnikov je enostavno premalo,« je pristavil. Tudi sicer pa se bo po njegovem dostopnost zdravstva ob sedanjih načrtih vladne koalicije le še zmanjševala. »Upokojenci, delavci, brezposelni in revni, ki nimajo denarja, bodo čakali še dlje. Tisti, ki ga imajo, pa si bodo pomagali kot doslej – z zvezami in poznanstvi,« je dejal, dogajanje pa primerjal z »indijskim vlakom«. Spomnil je še, da so zdravniki stavko marca zgolj za pol leta zamrznili in da pričakujejo uresničitev dogovorov.
Moti jih tudi, da se predlogi besedil reformnih zakonov v zadnjih mesecih nenehno spreminjajo. »Ko sestavimo pripombe, v javnost običajno pošljejo že novo besedilo,« opaža predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. Pri spremembah želijo zdravniki po njegovih besedah sodelovati, saj dobro poznajo zdravstveni sistem. Tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je minuli teden potrdila vlada in prinaša spremembe pri podeljevanju koncesij, ne podpira. Upa pa, da bodo pri drugih zakonih z ministrstvom za zdravje sodelovali bolje.
V bolnišnicah upajo, da bodo dobili prednost
V bran novi zakonodaji pa so se nasprotno postavili v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, v katero so vključene javne bolnišnice in zdravstveni domovi (oziroma njihova vodstva). Koncesije so se v zadnjih dveh desetletjih širile stihijsko in na željo posameznikov, opozarjajo. Po njihovem so smiselne, kadar javni zdravstveni zavod ne zmore poskrbeti za potrebe bolnikov, kar predvideva tudi sedanji predlog. »Razlog za podelitev koncesije mora biti predvsem javni interes, ki izvira iz javne mreže opravljanja zdravstvenih storitev, in ne želja ali zahteva posameznega zdravstvenega delavca, kot se je doslej pogosto dogajalo,« je poudaril direktor združenja Metod Mezek.
