V prihodnjih tednih ali mesecih bi utegnili nemški policisti obiskati nekatere nemške banke zaradi suma, da so s spornimi posli z delnicami državo ožele za več kot 10 milijard evrov davkov. Po poročanju več nemških medijev naj bi namreč državno tožilstvo in policija po več letih sestavljanja zgodbe s pomočjo notranjih informacij vendarle prišla do dna zapletene sheme. Med bankami, ki naj bi oškodovale državni proračun, sta domnevno tudi največja nemška banka Commerzbank in HypoVereinsbank. Nemški preiskovalci so se do pomembnih informacij o spornih poslih bank najprej dokopali s pomočjo nosilcev podatkov, ki jih že vrsto let kupuje davčna uprava zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija. A kot je razumeti, jim brez dodatne pomoči poznavalcev dogajanja znotraj bank ne bi uspelo priti do konkretnih odgovornih za sporne posle. V sporne posle naj bi bilo vpletenih več kot 100 domačih in tujih bank ter investicijskih družb in svetovalcev.
»Cum-ex« kupoprodajni posli z delnicami
Za kaj sploh gre? Gre za tako imenovane cum-ex kupoprodajne posle z delnicami. Besedica »cum« pomeni delnice, ki nosijo dividende, besedica »ex« pa delnice, ki ne nosijo dividend. Banke za svoj ali tuj račun sporne posle opravljajo v obdobju objave višine dividend velikih borznih družb. To je običajno spomladi in traja le nekaj dni. Običajno banke ali njihove stranke delnice v tem primeru kupujejo in prodajajo v tako imenovanih kratkih prodajah tik pred datumom objave dividend in tik po njem. Pri tem naj bi bilo mogoče lastništvo delnic prikazati tako, kot da bi bilo do izplačila dividend upravičenih več lastnikov, in posledično tudi, kot da je banka davek na dividende državi plačala večkrat. Banke so po tej shemi nato lahko od države večkrat terjale povračilo davka, čeprav so ga dejansko plačale le enkrat.
Bankirji se branijo, da tovrstno trgovanje ni nič drugega kot davčna optimizacija in torej povsem legalen posel, a preiskovalci menijo drugače. Prav tako politika, saj je Nemčija prakso, ki jo je stala milijarde evrov davkov in je bila očitno zaradi lukenj v regulativi daleč najbolj razširjena v Nemčiji, leta 2012 prepovedala in uvedla preiskavo vse od leta 2001 do leta 2012. V sporne posle so se zakopali tudi poslanci nemškega parlamenta, ki so v zadnjih tednih že zaslišali več finančnih ministrov, med drugim nekdanjega ministra Peera Steinbrücka in aktualnega Wolfganga Schäubla. Steinbrück je dejal, da se je o trgovanju cum-ex začelo govoriti šele leta 2009 in da pred tem, ko so sprejemali novo davčno zakonodajo, nihče ni opozoril, da je nastala luknja, ki je omogočala takšne davčne optimizacije. Zavrnil je tudi očitke, da so banke sodelovale pri sprejemanju zakonodaje, ki je takšne malverzacije omogočila. Aktualni finančni minister Wolfgang Schäuble je zavrnil očitke poslancev, da je proti spornim poslom ukrepal prepozno in tako prepozno prekinil prakso, s katero so banke državo prikrajšale za več milijard evrov davkov. Pojasnil je, da gre za zelo kompleksno zadevo in da so na ministrstvu zakonodajo začeli spreminjati takoj, ko je leta 2009 nastopil mandat.
Odgovornim osebam grozi do deset let zaporne kazni
Eden od nekdanjih bankirjev iz banke WestLB Markus Bolder, ki je bil zadolžen za trgovanje z delnicami za lasten račun banke, je dejal, da poslov cum-ex, kot jih opisujejo mediji – torej z namenom zahtevanja povračil davkov od države – nikoli niso izvajali. Da pa so že od leta 2000 dalje izvajali arbitražne posle z delnicami v času objave višine dividend. Po teoriji je cena delnice tik pred objavo višine dividende višja od cene delnice po objavi višine dividende, nato pa se v kratkem vrne na prejšnjo raven. Investitorji lahko v teh oknih ustvarjajo dobičke. Kot omenjeno že prej, pa ti posli očitno omogočajo tudi davčne malverzacije. Bolder je na zaslišanju vztrajal, da o poslih cum-ex ne ve nič.
Največja nemška banka Commerzbank je pred kratkim že izgubila tožbo proti državi v primeru spornih povračil davkov iz poslov cum-ex. Od države je zahtevala povračilo davka, ki naj bi ga plačala Dresdner bank, katere pravna naslednica je Commerzbank, in sicer za leto 2008. Banka je računala na 75 milijonov evrov povračil, a je finančno sodišče v Kasslu odločilo, da banka do teh povračil ni upravičena. Veliko vprašanje seveda je, kaj čaka banke. Če bo država zmagala na sodišču, banke čaka vračanje na sporen način pridobljenega denarja z obrestmi vred in bržčas tudi finančna kazen. Odgovornim osebam pa po nemški zakonodaji v primeru posebej hudih davčnih prevar grozi do 10 let zaporne kazni.
