Nekaj časa je na Primorskem krožilo prepričanje (najbrž tudi dandanes še kdo tako misli), da se je z gradnjo primorske avtoceste povečala pogostnost pojavljanja megle na Primorskem, predvsem na Obali, Krasu in v Vipavski dolini. In zakaj? Ker »so z useki povečali pretok zraka iz osrednje Slovenije proti Primorski in od tam prinaša meglo«. Laiku je morda ta razlaga smiselna. Nam meteorologom pa sploh ne, saj je skregana s skorajda vsem, kar vemo o vremenu.
Megla v osrednji Sloveniji nastaja povsem drugače kot tista ob morju. Po kotlinah nastaja tako imenovana radiacijska megla, ki za svoj nastanek potrebuje mirno in jasno noč, v kateri se zrak čez noč ohlaja, in če je ta dovolj vlažen, pride do kondenzacije vodne pare in nastanka drobnih vodnih kapljic megle. Kaj bi torej ta mirujoča jezera hladnega zraka lahko pripravilo do tega, da bi se »megleni zrak« začel premikati proti Primorski? Veter? Hm, veter bi meglo kvečjemu premešal in tako posušil. Pa tudi če je avtocestni koridor tako ozek, da bi bilo tudi po tej plati to nemogoče.
Megla nad morjem nastane takrat, ko je morje hladno, pa z zelo šibkim jugozahodnikom pride nad našo obalo vlažen zrak, ki se nad hladno morsko gladino ohladi, in če je vlage dovolj, lahko nastane megla. Ali obrnjeno, kadar je morje jeseni še razmeroma toplo, zrak nad njim pa vlažen in hladen (večdnevni anticiklon) – takrat voda iz toplega morja izhlapeva v hladni zrak in spet lahko nastane megla. Če ni takih razmer nad morjem, megle ob morju ne bo, pa tudi če je v Ljubljani megleno ves teden …
Nekaj podobnega je z enačenjem ozonske luknje in globalnega segrevanja ozračja. To sta dva čisto različna pojava, ki medsebojno nista povezana. Ozonska luknja ne pripomore (oziroma zelo, zelo majhen, verjetno zanemarljiv odstotek energije) h globalnemu segrevanju, globalno segrevanje pa ni povzročilo nastanka ozonske luknje.
Pomanjkljivo znanje je dostikrat vzrok za, milo rečeno, čudne razlage ne samo vremena, ampak tudi, na primer, bolezni, pa v zadnjem času genske tehnologije in genskega spreminjanja živih organizmov in še bi se kaj našlo. Najbrž je marsikdaj sama znanost kriva za take interpretacije, ker je dostikrat v službi kapitala, ki ji sploh omogoča raziskave, in je tako izgubila nekaj zaupanja pri ljudeh. A po drugi strani brez strokovne podpore lahko povsem zgrešimo bistvo in brcnemo v temo.
