Reformacija, versko pa tudi kulturno gibanje v 16. stoletju, je Slovencem prinesla prve slovenske knjige, z njimi pa pomemben razvoj knjižnega jezika. Spomnimo – protestantski pridigar Primož Trubar je leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik, Adam Bohorič prvo slovensko slovnico Zimske urice, Jurij Dalmatin je v slovenščino prevedel sveto pismo. Reformacija je, na čelu z nemškim protestantskim duhovnikom Martinom Luthrom, ki je 31. oktobra 1517 na vrata wittenberške cerkve pribil 95 tez o preureditvi bogate in od preprostega vernika oddaljene Rimskokatoliške cerkve, zaznamovala vso preostalo Evropo.
Slovenski čudež
»Ne vemo natanko, ali si je Luther – zatem ko je opustil študij prava – res želel študirati teologijo ali se je hotel tudi izogniti dogovorjeni poroki, ki jo je načrtoval njegov oče,« je oznako velikega reformatorja na okrogli mizi ob 500. obletnici reformacije na ZRC SAZU začel nemški teolog Georg Lämmlin. A Luther je bil doktor teologije, ki je sveto pismo razumel zelo dobesedno: »Uporabljal je intuicijo, čutil je, da je bog usmiljen.« Z odklonitvijo cerkvenih odpustkov je spremenil pomen pokore in z njo teologijo, Nemec pa je opozoril še na izjemno tržno uspešnost prve personalizirane različice svetega pisma, s katerim so bili verniki naposled lahko v neposrednem stiku z bogom: »Luthrov občutek za moč besede se je povezal z razvojem tiska in medijsko revolucijo, zato ni čudno, da je bil njegov nemški prevod Biblije razgrabljen.«
Da pri nas še danes praznujemo dan reformacije, se zdi tujcem morda nenavadno, a trud protestantov je tu sprožil čudež, je poudaril sociolog Marko Kerševan. Navsezadnje je šlo za versko usmeritev, ki je stavila na knjigo v ljudskem jeziku, in to v deželi, kjer je le malokdo znal brati: »A Trubarja je – kot Luthra – obenem gnalo rodoljubje.« Literarni in kulturni zgodovinar Jonatan Vinkler se je strinjal, da ne gre le za pomembnost takratne izdaje kar 56 knjig, temveč tudi za njihovo žanrsko raznolikost: »Ni izpričano, ali je Trubar poznal starejša slovenska besedila, kot je denimo Stiški rokopis, jasno pa je, da se je razumel na register jezika in da je zelo dobro vedel, kaj Slovenci zmorejo.«
Brez posluha za islam
V aktualizaciji dela velikih protestantov govorci niso mogli mimo podatka, da je bil Luther antisemit, problematičen je bil tudi njegov odnos do kmetov in muslimanov. A Luther je povezal svobodo in ljubezen, poudarjal je, da se mora kristjan zavedati, da je svoboden človek, je komentiral teolog Lämmlin: »Danes moramo torej razmisliti o svojem pojmovanju svobode, ki je tudi svoboda drugega. Namesto da od drugih zahtevamo, da so nam podobni, moramo iskati skupno svobodo.«
Kerševan je še pripomnil, da je Trubar verjetno razmišljal podobno kot Luther, le da je bil, denimo zaradi turških vpadov, z drugačnostjo bolj neposredno povezan. Številne turške vojake je, ker so na primer govorili bosansko, lahko razumel, nemški reformatorji so ga imeli celo za poslanca, ki je z njimi opravljal intervjuje, je povedal sociolog. »Trubar ni imel nobenega posluha za teologijo islama, a je nadvse cenil možnost, da s prevajanjem svetega pisma nagovori Balkan. Prepričan je bil v moč božje besede, ki spremeni vsakogar, če jo ta razume,« je sklenil Vinkler.
