Val islamističnega terorizma skandinavskih držav očitno ni zaobšel. Dan po petkovem terorističnem napadu v Stockholmu so v središču Osla na postaji podzemne železnice našli »bombi podobno« napravo, ki so jo strokovnjaki v nedeljo nadzorovano aktivirali, tako da je prišlo do manjše eksplozije, ki bi sicer lahko naredila le majhno škodo. V bližini, kjer so napravo našli v plastični vrečki, je vladna zgradba, kjer je desničarski skrajnež Anders Breivik leta 2011 podstavil bombo.
Ob švedskem terorističnem napadu in norveškem poskusu napada, ki sta si sledila drug za drugim, bi se veljalo vprašati, ali obstaja kak resnejši razlog za nezadovoljstvo priseljencev, saj za obema dejanjema domnevno stojita prosilca za azil. Vsekakor pa gre verjetno prej za »osamljene volkove«, ki bi lahko udarili tudi v kaki drugi državi, ker jim je zavrnila azil. Švedska in Norveška sta bili namreč obe izredno gostoljubni do prosilcev, dokler ni bil pritisk premočan.
Plemenitost ima meje
Švedska je samo v letih 2014 in 2015 odobrila azil kar 250.000 prosilcem (od tega samo sedmim Uzbekom). Ta številka je izjemno visoka, saj na Švedskem živi 10 milijonov ljudi. Gre torej za 2,5 odstotka prebivalstva. Niti Nemci – glede na to, da jih je 80 milijonov – niso bili tedaj tako gostoljubni. Še jeseni 2014 je na primer tedanji desnosredinski premier Fredrik Reinfeldt Švede pozval, naj širokosrčno podprejo begunce in naj jim ne bo žal za stroške. V petmilijonski Norveški pa so v letih 2014 in 2015 odobrili azil okoli 30.000 prosilcem.
Ker se je poleti in jeseni 2015 pritisk beguncev in migrantov izjemno povečeval, pa je Švedska novembra 2015 morala začeti nadzirati meje, zatem pa je še zaostrila azilno zakonodajo in napovedala izgon 80.000 prebežnikov, ki so jim švedske oblasti zavrnile azil. Drugega vladi socialnih demokratov in obupanih Zelenih ni preostalo, saj je bilo v nabito polnih begunskih centrih vse več incidentov, močno pa se je krepila skrajno desničarka stranka demokratov. Tako so lani švedske oblasti izgnale 24.000 oseb, ki so jim zavrnile prošnjo za azil. A Švedska je lani še vedno sprejela 30.000 beguncev. Norveška pa je decembra 2015 zaprla arktično mejo z Rusijo, po kateri je samo jeseni na Norveško vstopilo 5500 prosilcev za azil, največ Sircev, ki so brez težav prišli do ruskega vizuma.
Švedska vlada je uvedla tudi nadzor na meji z Dansko, saj bi sicer na Švedsko prišle nove množice migrantov in beguncev, ki na Danskem že dolgo niso dobrodošle. Meje med državama prej ni bilo od leta 1953, tako da je Köbenhavn postal del švedskega Malmöja oziroma obrnjeno.
Trump še vedno nima prav
Vsekakor pa bi po petkovem napadu v središču Stockholma še vedno težko dejali, da je imel ameriški predsednik Donald Trump prav, ko je februarja na podlagi napačne informacije izjavil, da je Švedska zaradi številnih priseljencev postala nevarna država. Navsezadnje zaradi Breivika, ki je umoril 77 ljudi, Norveška še ni država smrtno nevarnih skrajnih desničarjev. Če pa je, kot trdijo njegovi piarovci, Trump s tem mislil večje število kriminalnih dejanj, je treba reči, da na primer nemške statistike jasno kažejo, da med milijonom beguncev in migrantov ni več kriminalcev kot med milijonom nemških državljanov.
Moril naj bi oče štirih otrok
Vmes so postale znane dodatne podrobnosti o domnevnem teroristu iz švedske prestolnice, ki so ga kmalu po napadu prijeli v severnem delu Stockholma. Gre za 39-letnega Uzbeka, Rakhmata Akilova, ki so mu decembra 2016 švedske oblasti drugič po letu 2014 zavrnile prošnjo za azil in ga nato od februarja iskale, da bi ga izgnale. Sicer je delal na gradbiščih v Stockholmu, kjer je odstranjeval azbest. Po poročanju švedskih medijev je ta oče štirih otrok, katerega družina živi v Uzbekistanu, na zaslišanju vse priznal. Policistom je po pisanju tabloida Aftonbladet povedal, da je hotel ubiti nevernike in da je deloval po ukazu Islamske države.
Po reviji Expo, kjer so preučili njegov profil na facebooku, preden je bil odstranjen s spleta, je Uzbekistanec rad prebiral spletne strani budistov in mormonov, ogledoval pa si je tudi propagandne filme Islamske države. Akilov je bil na seznamu švedskih tajnih služb, a nikoli ga niso zaslišali.
Akilov je v petek v središču Stockholma s tovornjakom zapeljal v množico in trgovino z oblačili, pri čemer so umrli štirje ljudje, petnajst pa je ranjenih. Zaradi tega dogodka je bila v pripravljenosti tudi policija na sosednjem Norveškem. Tam so v soboto prijeli osumljenca, ki naj bi poskušal izvesti eksplozijo v Oslu. Gre za 17-letnega ruskega državljana, ki je že leta 2010 prosil za azil. Njegovo ime ter etnična in verska pripadnost javnosti za zdaj še niso znani.
