Več tisoč ljudi je v Bayonnu, baskovskem mestu na jugozahodu Francije, pozdravilo nov korak teroristično-separatisitčne organizacije Eta k utrjevanju miru, saj je razkrila osem svojih dobro skritih skladišč orožja na francoskem ozemlju. Na shodu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki francoskih socialistov in republikancev, so baskovski mirovni posredniki več kot uro in pol pojasnjevali v francoščini, baskovščini in španščini to Etino odločitev, pomembno zlasti za Španijo.
Kljub sproščenemu razpoloženju pa organizatorji niso hoteli imeti še koncerta. »Gre za resen trenutek, v katerem mislimo na bolečo zgodovino, družine žrtev in zapornike,« je dejal eden od organizatorjev shoda.
Nekaj ur pred shodom so se baskovski mirovni posredniki pojavili v mestni hiši v Bayonnu z zemljevidi, ki kažejo, kje je 120 kosov orožja (pištole, puške), naboji in tri tone eksploziva. Zemljevide so slovesno izročili predstavniku Vatikana Matteu Zuppiju in pastorju Haroldu Goodu, ki je imel pomembno vlogo pri razorožitvi Irske republikanske armade. Takoj sta jih predala francoskim oblastem, ki so nemudoma aktivirale več sto žandarjev in več deset ekip strokovnjakov za mine.
Rajoy ne popušča
Good je na shodu v Bayonnu pozval špansko in francosko vlado, naj se podobno kot britanska in irska vlada v Ulstru vključita v mirovni proces. Sicer je francoski premier Bernard Cazeneuve, ki je decembra zamenjal Manuela Vallsa (ker je ta hotel januarja postati socialistični predsedniški kandidat, a mu ni uspelo), pozdravil razkritje orožja: »To je odločilna etapa, s katero se končuje baskovski separatistični terorizem«. Poudaril je še, da bodo »orožje in ves material pregledali v tesnem sodelovanju s španskimi organi pregona in sodišči, da bi preverili, ali je mogoče pomagati pri kakšni preiskavi ali sodnem postopku«.
Španski premier Mariano Rajoy pa je v sporočilu za javnost od Ete zahteval več, med drugim, da prosi za odpuščanje in razglasi dokončno razpustitev svoje organizacije. Izročitev orožja si razlaga kot njen »dokončni poraz« nasproti španski demokraciji. Zavrnil je možnost, da bi njenim članom pogledal skozi prste. Eta, ki že sedem let ni morila, je od leta 1968 izvajala teroristične napade in ubila več kot 800 ljudi. Oslabljena zaradi dobrega sodelovanja med francosko in špansko policijo je oktobra 2011 napovedala konec svoje aktivnosti, a še vedno se včasih oglasi s kakšnim sporočilom za javnost in ni bilo povsem jasno, ali je res opustila terorizem kot obliko boja ali se bo premislila tako kot že nekajkrat doslej. Menda je na prostosti še vedno 30 aktivnih članov. Trenutno pa je v zaporih po vsej Španiji načrtno razpršenih 450 članov Ete. V Španiji je baskovščina že 20 let prevladujoč učni jezik v skoraj vseh osnovnih in srednjih šolah v Baskovski avtonomni skupnosti (BAS), kjer živi dva milijona ljudi. Če je pred 20 leti v BAS govorilo tekoče baskovščino 31 odstotkov ljudi, jih danes že 36 odstotkov. To je izjemen dosežek glede na to, da je ob Francovi smrti, ko so baskovščino skoraj 40 let zatirali, že kazalo, da bo ta jezik, ki se je že v 19. stoletju v mestih umikal španščini, povsem izginil.
