»Rompompom, še ne gremo domov!« je zadonelo na petkovem koncertu priljubljenih violončelistov Luke Šulića in Stjepana Hauserja iz slovensko-hrvaške zasedbe 2Cellos v dvorani Stožice, ko je po slabih dveh urah Šulić zbranim dejal: »Prišel je čas, da odigramo nekaj za lahko noč.« No, pred »uspavanko« With or without you skupine U2 sta fanta usekala še venček slovenskih uspešnic, kot so Golica, Al’ me boš kaj rada imela in En hribček bom kupil, po šaljivem glasbenem prepiru, ali naj igrata himno Lukove dežele ali Stjepanove »lijepe naše«, pa je Šulić svojega asistenta Stjepana Hauserja, kot ga je predstavil, pozval k premirju: »Glasbeniki smo zato, da širimo ljubezen in združujemo ljudi po vsem svetu, saj glasba in ljubezen ne poznata meja.«
Ko mirni gospodje podivjajo…
Violončelski dvojec 2Cellos, ki polni največje koncertne dvorane po vsem svetu, v Jankovićevih Stožicah ni nastopil prvič. V njih se je premierno pojavil pred šestimi leti kot predskupina popveterana Eltona Johna. To je bilo v letu, ko sta prikupna mladeniča po svetu zaslovela z videospotom za instrumentalno priredbo pesmi Smooth criminal Michaela Jacksona, ki je na portalu youtube doživel izjemen odziv. Luka in Stjepan na tega svojega glasbenega otroka nista pozabila niti na tokratnih dveh stožiških koncertih. Med izvedbo Smooth criminala je na odru poplesaval tudi Jacksonov posnemovalec. »Michaela sva potegnila iz groba. To je njegov prvi nastop v Ljubljani,« se je pošalil Hauser.
Nedavno je izšel nov, četrti album zasedbe 2Cellos z naslovom Score, na katerem ob spremljavi znamenitih londonskih simfonikov preigravata glasbo iz svojih najljubših filmov. Prva polovica obeh ljubljanskih koncertov je bila zato v znamenju melodij filmskih klasik, kot so Gladiator, Titanik, Boter… Sledil je običajni koncert 2Cellos z živahnejšo glasbo. Stjepan Hauser je občinstvu na začetku takole predstavil potek koncerta: »V prvem delu, ki bo miren, bomo gospodje, dokler ne bomo podivjali in ponoreli.« Del zaslug za to, da so podivjali nastopajoči, obiskovalci in tudi Hauserjeva pričeska, ima bobnar 2Cellos Dušan Kranjc, ki je sicer – tako kot Hauser – iz Pulja, a ima slovenske korenine. »Luka in Dušan sta Slovenca. Jaz sem v skupini v manjšini. Hvala vam za takšna talenta,« je bil iskren Stjepan Hauser.
Obiskovalci: Prehitro je bilo konec
Obiskovalci – njihov starostni razpon je bil od štirih pa tja do devetdesetih let – so s koncerta odšli navdušeni. »Zelo mi je bilo všeč: naprej romantični del, potem divji in še nežen zaključek v smislu nekakšne sprave,« nam je povedala upokojenka Milena iz Ljubljane. Marka srednjih let iz Maribora privlači drugačnost Šulića in Hauserja, saj jima je po njegovem mnenju uspelo rokovsko glasbo s klasičnimi inštrumenti narediti izjemno zanimivo. Študentka Nina, prav tako Mariborčanka, tudi sama igra violončelo. Bi lahko na odru počela takšne vragolije kot 2Cellos? »Ne, ne predstavljam si, kako bi lahko violo igrala stoje, kaj šele leže ali na eni nogi. Vem, da so nekatere tehnike zelo zahtevne, Luka in Stjepan pa jih prikažeta tako lahkotno, da se zdi, kot da je igranje čela povsem preprosto,« se je čudila Nina. Stožice je zadovoljen zapuščal tudi Ptujčan Bojan. »Všeč mi je bilo, da je bil koncert sestavljen iz dveh delov – malo klasike na začetku in potem malo akcije. Časovno ni bil kratek, je pa minil prehitro. Všeč mi je bilo tudi to, da je zasedbo 2Cellos spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija,« nam je povedal Bojan.
Za mnenje o sodelovanju s 2Cellos smo povprašali tudi dirigenta simfonikov Patrika Grebla, ki je med drugim ustanovitelj tria Eroica. »Organizator koncertov v Stožicah nas je pred slabim letom povprašal, ali je orkester razpoložljiv v začetku aprila 2017. In dogovori so stekli,« se spominja Greblo. Sprva je bil v Stožicah predviden le en koncert 2Cellos, a ker je bil kmalu razprodan, so dodali še drugega, simfonike RTV Slovenija pa so povabili, naj priljubljena violončelista spremljajo tudi v Milanu, Beogradu in Pulju. »Sodelovali smo lahko na koncertu 30. marca v Milanu, tudi v Pulju bomo 2. julija, koncert v Beogradu pa smo morali zaradi zasedenosti orkestra izpustiti,« nam je pojasnil dirigent.
Šulić in Hauser – marljiva, točna, nič muhava ali razvajena
Za Luko Šulića in Stjepana Hauserja Greblo pravi, da sta velika profesionalca in da se vidi, da sta v osnovi vrhunska klasična glasbenika. »In ker sta tako vrhunska v igranju in preseganju vsega, kar je v violončelu mogoče v klasični glasbi, sta lahko tako sproščena in agilna tudi v drugih glasbenih zvrsteh. Čeprav živita nekakšno rokenrol življenje, značilno za zvezdnike, ki jim uspe in imajo vse, kar si zaželijo, sta marljiva, točna, nikakor ne muhava in razvajena. V tem trenutku ne poznam nobenega Slovenca in tudi Hrvata ne, ki bi jima uspelo v svetovnem šovbiznisu prilesti tako visoko. Sta največ, kar se da doseči v estradni industriji. Predvsem pa sem vesel, da sta ohranila stik z realnimi tlemi, da ju ni odneslo in da jima niso preveč zrasle peruti,« z laskanjem dvojcu 2Cellos ne skopari Patrik Greblo.
Pravi, da sta Šulić in Hauser mojstra spajanja klasične glasbe s popularno, estradno. »Rokovsko glasbo ali heavy metal uspešnice predstavljata na drugačen, svojstven način, seveda visokokakovosten. Njuna publika je tudi rokovska. So tudi taki, ki niso nikoli poslušali heavy metala, jim je pa Easy Daisy v njuni izvedbi ljub in prijeten. Sta mlada, vrhunska, zabavna, dobro se dopolnjujeta, znata delati s publiko, znata jo nagovoriti, ji prisluhniti, sta odzivna in simpatična. Poleg tega sta bila njuna koncerta v Stožicah bogata s pirotehniko, vizualnimi in svetlobnimi učinki, kot spada k tovrstnim velikim produkcijam, ki polnijo velike dvorane po svetu,« poudarja Patrik Greblo.
Ker je Greblo simfonikom pred dnevi dirigiral tudi na koncertu 2Cellos v Milanu, za konec še tale njegova primerjava: »Slovenska publika je bila še odzivnejša od italijanske. V Stožicah je bilo čutiti, da je Luka Slovenec in da ni skrival ponosa, da nastopa pred domačim občinstvom.«
