Trendi se v zadnjih letih spreminjajo tudi v avtomobilski industriji. Samo za Evropo smo tako lahko ugotovili, da se je lani zmanjševalo število novih vozil s pogonom na dizelska goriva, povečalo pa število bencinskih in »okolju prijaznih«, nekateri podatki kažejo, da so tudi v Evropi v zadnjem času vse bolj priljubljeni samodejni menjalniki, kar se karoserijskih različic tiče je že nekaj let v porastu priljubljenost športnih terencev domala vseh velikostnih razredov… Še bi lahko naštevali. A če se pri avtomobilskih trendih spreminja veliko reči, po drugi strani na posameznih področjih sprememb že dolgo ni zaznati. Eno od teh je, zanimivo, tudi priljubljenost barv, saj se med njimi v ospredju že vrsto let ene in iste.
Na vrhu priljubljenosti so bile kot že vrsto let tako tudi lani bela, črna ter odtenki sive in srebrne. Ker se slednji pogosto prelivata, ju večkrat vodimo v eni kategoriji, s čimer pridemo do rezultata, ki ga je pred dnevi objavilo podjetje Basf. To pravi, da je bilo med vsemi lani prodanimi avtomobili v Evropi sivih in srebrnih 30 odstotkov (prvih 18 in drugih 12), belih 29 in črnih 19. Skupno je bilo v eno od omenjenih barv torej pobarvanih več kot tri četrtine novih vozil, česar ne spremenijo niti manjše razlike znotraj segmentov, saj je končni rezultat, če je na eni strani črno-belo-siva kombinacija in na drugi vse druge (še najbolj je priljubljena modra), enak. Po analizi omenjenega podjetja se malenkostno večanje raznolikosti pokaže le znotraj posameznih barvnih naborov, za kar sta predvsem dva razloga: razvoj novih barv in povpraševanje po posebnih učinkih, kot je mešanje barv z različnimi delci, kar privede do bisernih in kovinskih učinkov. »Ta širok nabor barv gre z roko v roki z družbenimi smernicami, ki se pomikajo proti individualizmu. Dandanes imajo kupci možnost izbrati unikatno barvo ali kombinacijo več barv za svoj avto,« je povedal Stefan Sickert, vodja projektov za področje premazov pri podjetju Basf.
Pri izbiri ni razlike med spoloma
Zelo podobno je barvno avtomobilsko stanje tudi v Sloveniji, z manjšo razliko, ki pa končne slike ne spremeni. »Črna izgublja priljubljenost,« nam je povedal Boštjan Šuntner, vodja prodaje vozil Volkswagen pri podjetju Porsche Inter Auto. S številko to pomeni, da je bilo lani pri nas v črno obarvanih »le« 14,6 odstotka novih vozil, črno-sivo-beli delež pa je vseeno več kot tričetrtinski – natančneje, zavzema 76,2 odstotka. »Malenkost je razlike med cenovnimi razredi. Kupci manjših vozil se pogosteje odločajo za druge barve, na primer rdečo, rumeno in modro, večinoma pa še vedno prevladuje bela, tudi zaradi najnižjega doplačila. V višjih razredih se poleg bele ponovno 'vračata' klasični, torej srebrnosiva in črna,« pravi Šutner in dodaja, da se stranke za klasične barve odločajo zato, ker jih je strah, da bodo avto pozneje težje prodale, če bo v drugačni barvi.
Kljub temu da se stanje glede priljubljenosti ne spreminja, je barva pri nakupu avta še naprej eden pomembnejših dejavnikov in se jo po navadi določi že v začetni fazi prodaje, pri čemer kupci večinoma sami povedo, v kakšni barvi si želijo vozilo. »Tisti, ki se jim ne mudi z menjavo vozila, so pripravljeni na želeno barvo počakati, kdor potrebuje vozilo čim prej, mu je barva praviloma drugotnega pomena in so pomembnejše druge reči,« pravi Šutner. Pogovor sklene s presenetljivo ugotovitvijo: »Pri odločitvah za barve ni bistvene razlike med spoloma.«
Temnejši pogosteje v nesrečah
Za barve se torej odločamo, kot se, nemara pa ne bi bilo napak naslednjič upoštevati še tega, kako vplivajo na nas, na naše obnašanje za volanom… »Barva še kako vpliva na voznika, saj že samo izbor barve avtomobila deloma pokaže na njegovo trenutno psihofizično stanje. Vse barve namreč oddajajo določeno vrsto frekvence, z njimi pa se odražajo tudi naši energetski centri ali čakre, ki vsaka zase deluje na svoji frekvenci. Zato barve že na splošno povedo veliko o lastniku,« trdi psihološka astrologinja in terapevtka v centru MyChi Shana Flogie, ki se je podrobneje sprehodila skozi vso barvno lestvico in razložila, kaj določajo barve o naših karakterjih, izluščili pa smo tiste, ki jih pri avtomobilih najpogosteje srečamo. Kot pravi Flogiejeva, siva barva tako kaže na ljudi, ki so pasivni, navadno v stalnem stresu in se težko odprejo, srebrna na tip ljudi, ki so romantični, ponosni in plemeniti ter v življenju radi rešujejo, bela na takšne, ki so individualisti, romantiki in so sami sebi zadosti, črna pa na disciplinirane, trdne ljudi z močno voljo in lastnim mnenjem. Nekatere opisane lastnosti naj bi tako imela večina voznikov, kar zadeva druge, pa Shana Flogie pravi, da rdeča barva odraža ambiciozno, energično in ekstravertirano osebo, ki kliče po pozornosti, modra kaže na inteligentne, odgovorne ljudi, na katere se lahko zanesete, nebeško modra pa na kreativne ljudi z močno intuicijo in zmožnostjo zaznave, medtem ko rjava kaže tip ljudi, ki imajo radi red, vse po ustaljenem urniku, in radi pomagajo.
Je ob vsem zapisanem torej mogoče zgolj na podlagi tega, kakšno barvo avta izbere določen voznik, določiti, kakšen je ta človek za volanom? »Seveda je. Kot sem že omenila, barva odraža osnovno dinamiko, ki jo ima vsak človek v sebi, saj si na podlagi tega tudi izbere barvo vozila. Zato bo voznik rdečega avtomobila na cesti bolj energičen, vozil bo hitreje, prehiteval in vsekakor težje čakal, ko je zastoj. Medtem ko bo na primer takrat voznik črnega avta disciplinirano sedel nekaj časa, potem bo šel preverit situacijo, naredil načrt, kaj zdaj, voznik nebeško modrega vozila si bo prižgal glasbo in užival… Tako da, da, barva našega vozila odraža, kakšni vozniki smo,« trdi Shana Flogie. »Vseeno težko rečem, da bi kakšno barvo odsvetovala, saj jo pač vsak izbira zase. Statistika pa na splošno kaže, da je v prometnih nesrečah vpletenih več vozil, ki so rdeče, sive in črne barve.«
No, naj bo zaradi takšnega ali drugačnega razloga (na vse skupaj navsezadnje vpliva tudi vidnost vozila), slednje zagotovo drži. Čeprav je res, da uradne statistike za tovrstne reči pristojnih glede barv vozil v nesrečah praktično ni, so številne neodvisne raziskave tudi na zelo velikih vzorcih pokazale, da je verjetnost udeležbe v prometni nesreči za črna vozila za 12 odstotkov večja kot za bela, za siva je v primerjavi z belimi večja za 11, za srebrna za 10, za rdeča, modra in rjava pa za 7 odstotkov.
