Če na pogrebu vrtijo dobro glasbo, to pomeni, da je nekdo odšel prezgodaj. To misel mi je prineslo prejšnji petek, ko je iz zvočnikov na celjskem pokopališču donela pesem Stairway to Heaven. »Samo neka ide po redu,« je o umiranju govorila moja babica, in če bi šlo po vrsti, bi za umrlimi še vedno peli Vsi so venci vejli. A ne gre po vrsti in zato na pogrebih slišiš tudi Rolling Stones in Azro. In Led Zeppelin. In takrat običajno še bolj boli. Ker se nekaj v tebi upira temu, da hodiš za Aleševo krsto. Nekaj v tebi ti prišepetava, da bi morala skupaj sedeti nekje na kavi in bi ti moral Aleš predstavljati svoj naslednji filmski projekt.
Ker nekaj v tebi še vedno stoji ob Alešu v prvi vrsti stožiške arene in gleda Dejana Zavca, kako nekaj metrov pred vama zbija na tla nemočnega nasprotnika in spravl...
V svoji izjemni knjigi Open City ameriško-nigerijski pisatelj Teju Cole opiše prizor, v katerem avtorjev alter ego Julius po dolgem času sreča Setha,...
Si predstavljate, da bi poslanec v evropskem parlamentu, recimo, da gre za Poljaka, konservativca, sredi neke seje vstal in dejal, da je Zemlja ravna...