Da, takega vremena se je najbrž res težko naveličati. Dokler ne začne veter prenašati prahu, dokler se potoki napol ne posušijo, pa za traktorji na polju se kadi… Pa tega ne vidijo vsi. Za nekatere je to čisto nepomembno, da le lahko sedijo na sončku, da lahko v miru prekrivajo strehe, zidajo, se rekreirajo. Dokler teče voda iz pipe in lahko vsak teden operejo svoj avto. Res živimo na zlatem koščku sveta, le redko se zgodi, da bi nam zmanjkalo vode. Pa je res tako?
Vprašajte vse tiste, ki živijo v bolj odmaknjenih krajih, pa tam, kjer se vodna zajetja zadnje čase vse pogosteje posušijo in jim gasilci dovažajo (drago) vodo, pa tiste, ki sploh še nimajo vodovoda, na primer. Ti najbrž kar nestrpno čakajo na dolgo pričakovani pomladni dež. Sam sem kar pogosto v naravi in moram priznati, da sem tudi jaz že kar nestrpno čakal na dež. No, saj na koncu je bila bolj karikatura od dežja, zdaj, ko bi brez škode tri dni deževalo. Naša »goba Slovenija« je suha in v treh dneh bi se najbrž šele dobro napila.
Vendar je obet dežja, pa čeprav smo napovedovali le plohe in manjšo količino, dobesedno prebudil telefon v naši meteorološki prognozi. Nekatere je dež motil in so se morali začeti prilagajati vremenu, drugi pa so ga želeli in bili razočarani, ker jim nismo mogli obljubiti večje količine. Lahko bi rekli, da je ta dež ustregel le malokomu. Še rastlinam, pa teh itak nihče ne vpraša za mnenje, je bil le za vzbujanje apetita in zdaj čakajo, kdaj bo kaj padlo zares. Že tako skuša vse ozeleneti, če pa bi zemljo namočil še dež, bi bili priče pravi zeleni eksploziji. Taki lepi, prijetni eksploziji.
Spomladansko zelenilo je najbrž ena najprijetnejših barv. Saj se je potem najemo čez poletje, a vsakokratni novi zeleni ciklus življenja tudi nas, se mi zdi, napolni z novo življenjsko energijo, pa čeprav ljudje pozelenimo le od zavisti.
