Preverjanje teorije, da so športniki pogosto uspešnejši od preostalih dijakov tudi v šoli, ni bilo preprosto. Zatakne se že pri številu dijakov v oddelku – v splošnem razredu jih je 24, devet manj pa jih obiskuje športni razred. Kot nam je na podlagi podatkov povedala ravnateljica mag. Lidija Dornig, sta povprečni zaključni oceni obeh razredov identični in sta ob koncu lanskega šolskega leta znašali 3,9. Športna aktivnost ni pomembna samo za fizično zdravje, pozitiven vpliv ima tudi na razvoj motoričnih in finomotoričnih sposobnosti ter na zdravje kosti in sklepov. Velik vpliv ima tudi na duševno zdravje, saj med drugim izboljšuje posameznikovo samopodobo. Še posebno pa je gibanje pomembno za otroke in mladostnike ter njihove razvijajoče se možgane.
Športniki so bolj organizirani in osredotočeni na snov
Primerjalne raziskave, kakršna je raziskava NICE iz leta 2007, kažejo na boljše razvite miselne sposobnosti pri športno dejavnih otrocih. Ti so se po rezultatih raziskave sodeč sposobni pri pouku med drugim tudi bolje osredotočiti na učno snov. Ker ima športno aktiven otrok tudi treninge, se hitro nauči razpolagati s časom ter se drži urnika, kar izboljša njegovo organiziranost.
Šolski uspeh športnikov naj bi bil tako višji kot šolski uspeh fizično nedejavnih otrok. Občutno pa športniki s svojo dejavnostjo znižujejo tudi tveganja za nenalezljiva obolenja (rak, kap, diabetes tipa 2, srčno-žilne bolezni), saj fizična dejavnost krepi imunski sistem, izboljša pa tudi kakovost spanca.
Med poukom na treningu in tekmovanjih
Zakaj torej na jeseniški gimnaziji te ugotovitve ne držijo povsem? Po podatkih pedagoškega koordinatorja in razrednika športnega oddelka, profesorja Žige Konjarja, se dijaki v športnem oddelku ukvarjajo s športi, kot so tek na smučeh, ples, veslanje, plavanje, kolesarstvo, atletika, golf, košarka in karate. V povprečju imajo treninge šestkrat na teden, ti pa trajajo od ure in pol pa do dveh ur in pol, upoštevati pa moramo tudi čas, ki ga dijaki porabijo za prevoz, ter tekmovanja. Šolskim obveznostim se tako lahko posvetijo šele v večernih urah oziroma po treningu.
Profesorica športne vzgoje Marija Medja dodaja, da na ocene dijaka športnika vpliva tudi uspeh pri samem športu, s katerim se ukvarja, in seveda obrnjeno, veliko vlogo pa prav tako igrajo dijakova zagnanost, dodatna razlaga ter prilagajanje njegovemu urniku z vnaprej napovedanimi testi in spraševanji. Kot nekdanja atletinja opozarja na spremembe v odnosu šole do dijakov športnikov, saj je tem danes omogočen študij na daljavo, ko so dijaki na treningih in tekmah v tujini, česar v preteklosti ni bilo, kar jim zelo pomaga, saj lahko bolje sledijo pouku in snovi, ki jo obravnavajo njihovi sošolci doma.