Ustavno sodišče je odločilo o zahtevi za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki jo je podal ljubljanski sodnik Djordje Grbović v primeru »balkanskega bojevnika« Dragana Tošića. Izpodbijal je določbe zakona, ki je bil medtem že spremenjen in dopolnjen, ustavni sodniki pa so ocenili, da je bil v enem od členov res v neskladju z ustavo. Gre za primer, ko je izvor določenega premoženja oziroma predmeta delno legalen, delno pa ne, ZOPNI pa je omogočal odvzem celotnega »pomešanega« premoženja. Ustavno sodišče je zdaj določilo, kdaj je to mogoče in kdaj ne. Zdaj naj bi bil na potezi Grbović, da o tem primeru vendarle razsodi.
Prekinitev tik pred sodbo
Kot smo že pisali, tožilstvo na podlagi ZOPNI toži zaradi trgovanja z drogo obtoženega Tošića, njegovo soprogo in njeno podjetje Fundator ter Tošićevega znanca. Tošiću so blokirali za 1,62 milijona evrov nepremičnin in 951.600 evrov na bančnem računu. Dodatno pa zahtevajo še odvzem dobrih štirih milijonov evrov v gotovini. Finančna preiskava je namreč pokazala, da si je pridobil za skoraj sedem milijonov evrov spornega premoženja.
Sodnik je tožbo začel obravnavati jeseni 2014, tik pred sodbo, junija 2015, pa postopek prekinil in ustavno sodišče prosil za presojo ustavnosti ZOPNI. Med drugim je menil, da je nejasen pri opredelitvi, katero premoženje velja za zakonito in katero ne, prav tako pri pravnih posledicah v primeru mešanja zakonitega in nezakonitega premoženja. ZOPNI naj ne bi predpisoval pravil za primer, ko si toženi pri opravljanju nezakonite dejavnosti pomaga s sredstvi zakonitega izvora, in tudi ne pravnih posledic, če sodišče ugotovi, da del premoženja izhaja iz nelegalnih poslov, za drugi del pa toženi dokaže zakonitost financiranja. Ureditev naj bi bila prestroga do povezanih oseb, v konkretnem primeru do Tošićeve žene, ki je imela pred poroko določeno svoje premoženje, ki ga je nato skupaj z možem vlagala v skupne gostinske in gradbene posle. Njuno premoženje se je torej z moževim neločljivo pomešalo. Zgolj osebna povezava s Tošićem po mnenju sodnika ne more biti razlog, da se ji odvzame njeno premoženje in delež na skupnem premoženju.
Odločilno za Tošićevo pravdo
Ustavno sodišče je dalo prav Grboviću v delu, ki se nanaša na odvzem premoženja oziroma predmeta, ki je mešanega (zakonitega in nezakonitega) izvora. Če je oseba premoženje »pomešala«, da bi ponovno izvrševala kazniva dejanja ali prikrivala njegov nezakoniti izvor, potem ji ga sodišče lahko v celoti odvzame. Če pa to ne drži ali če je delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu neznaten, sme odvzeti le tolikšen del, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora. To velja tudi, ko je sporno premoženje skupno premoženje obdolženca in njegovega zakonca, četudi slednji ni sodeloval pri nezakonitostih. A zakonec ve (ali bi mogel in moral vedeti), da gre za premoženje nezakonitega izvora in ne more pričakovati koristi od njega, četudi ga je s svojim delom upravljal, ohranjal, ga povečeval in vanj vlagal svoje premoženje, so zapisali ustavni sodniki.
Glede položaja zakonca sta sodnici dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Jadranka Sovdat izdali ločeno mnenje. Nista se strinjali, da so kolegi presojali tudi člena zakona, ki se Grboviću nista zdela sporna, bo pa to odločilno vplivalo na izid Tošićeve pravde. Kot sta zapisali, člena po razlagi kolegov (ustavnoskladno) zapovedujeta odvzem doslej nedoločenega deleža zakonca na skupnem premoženju, pridobljenega z delom. Morebitni ugovor zakonca na odvzem njegovega deleža premoženja nezakonitega izvora je zaradi tega postal pravno nepomemben.
