V dveh mesecih in pol predsedovanja Ameriki se je Donald Trump srečal z voditelji Nemčije, Kanade, Japonske, Izraela, Velike Britanije, Egipta (včeraj) in še kakšne države, a nobeno srečanje ni bilo pospremljeno s toliko pozornosti kot skorajšnji obisk kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Ta bo Trumpov gost v četrtek in petek, in sicer v njegovi zimski Beli hiši, kot je poimenoval svojo posest na Floridi z imenom Mar-a-Lago. Tam je dva dni že gostil japonskega premierja Šinza Abeja in z njim igral tudi partijo golfa. Ob obisku kitajskega predsednika gotovo ne bo tako.
Tokrat brez golfa
Kot je znano in kot v teh dneh poudarjajo vsi, ki spremljajo priprave na obisk, Xi pač ne igra golfa (predvsem je navdušen nad nogometom). Še več, kitajske oblasti športa, ki je tako ljub mnogim ameriškim predsednikom, ne marajo in mu doma postavljajo vse mogoče prepreke, češ da gre za šport bogatašev. A to je še najmanj, kar Xija in Trumpa razlikuje. Pred njima je vrsta žgočih političnih vprašanj z ekonomijo na čelu, saj Trump ne bo mogel mimo svojih predvolilnih trditev, da Peking z gospodarsko in valutno politiko izigrava Združene države ter ustvarja zanje neznosen trgovinski presežek in speljuje ameriška delovna mesta. Potem so tu spori v Južnokitajskem morju pa tudi Trumpovo poigravanje z ameriško zvestobo politiki ene Kitajske, ki se ji je po prvotnem razmišljanju o drugačnem odnosu do Tajvana sicer zavezal, a dal po poročanju ameriškega tiska namerno jasno vedeti, da je šlo za uslugo Xiju.
Potem pa je tu vprašanje Severne Koreje, ki v zadnjem času stopa najbolj v ospredje. Zadnje Trumpove ostre besede do Pjongjanga so očitno povezane z bližajočim se obiskom Xija. V pogovoru za Financial Times je namreč dejal, da lahko ZDA popolnoma same obvladajo Severno Korejo, če jim Peking pri tem ne bo hotel pomagati, denimo s strinjanjem o ostrejših gospodarskih sankcijah. Kitajska je edina vsaj približna zaveznica režima v Pjongjangu, kar je vladi v Pekingu vedno dajalo dodatno globalno težo, ko je severnokorejski režim ustvarjal probleme, kot jih sedaj s svojim raketnim programom, in so ga poskušali krotiti. Trump je torej želel moč tega Xijevega aduta vnaprej zmanjšati. Vendarle je položaj precej bolj zapleten, saj Kitajska Severno Korejo podpira tudi zato, ker je protiutež Južni Koreji z močnim ameriškim vplivom. Prav zdaj denimo Washington tam ureja nameščanje raketnega sistema THAAD, katerega močni radarji gredo v nos Pekingu kot tudi Moskvi.
Dogovarjanje o obisku prek zeta
Ameriški mediji sicer navajajo, da na srečanje tečejo zelo skrbne priprave na obeh straneh. V Beli hiši poudarjajo, da bo srečanje zelo zahtevno, Peking pa je po poročanju New York Timesa odprl komunikacijski kanal s Trumpovo vlado predvsem prek predsednikovega zeta Jareda Kushnerja, ki ima v administraciji eno najmočnejših vlog, ker mu Trump očitno zaupa. Kitajski veleposlanik v ZDA Cui Tiankai se je tako prav s Kushnerjem dogovoril, da se bosta Xi in Trump srečala na Floridi, med njima pa poteka tudi usklajevanje osnutka sklepne izjave srečanja, je poročal časnik, ki tudi navaja neimenovane vire, da se Kitajska na srečanje pripravlja zelo skrbno. Zanjo sicer še zdaleč ne bo prvič, da se bo srečala z novim ameriškim predsednikom, ki je v kampanji obljubljal zelo ostro politiko do Pekinga, le da so se stvari kasneje še vedno končale precej drugače, najbolj opazno v primeru Billa Clintona.
Kitajsko je pred dvema tednoma obiskal Trumpov zunanji minister Rex Tillerson, kar je bila tudi priprava na obisk Xija v ZDA. Vsaj v javnosti je srečanje s kitajskim predsednikom minilo v znamenju zelo vljudnih fraz o medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in dialogu. Pri čemer pa ne samo za Kitajce, pač pa tudi za druge diplomate po svetu še ostaja uganka, koliko moči ima Tillerson v vladi zares.
