Manjkajoči stekleni plošči na ograji, madeži na nekoliko dvignjeni »ploščadi« nasproti dvigala, ki ga lahko mimoidoči uporabijo za lažji dostop do Vilharjeve in Železne ceste ter Hacquetove ulice, ob koncih tedna pa pogosto tudi črepinje razbitih steklenic alkoholnih pijač na klančini, ki jo uporabljajo večinoma kolesarji, kazijo podobo Vilharjevega podhoda.
Zanimanja med morebitnimi najemniki zastekljenih prostorov v podhodu, ki je za pešce in kolesarje pomemben del povezave med Bežigradom in mestnim središčem, je bolj malo. Ljubljanski mestni občini je do zdaj uspelo oživiti dva od skupno sedmih podzemnih prostorov. Je pa podhod bolj priljubljen med tistimi, ki dvignjen prostor ob klančini ob poznih večernih urah radi izkoristijo za druženje. Prostorna »ploščad« ob vhodu v podhod s Hacquetove ulice je namreč nekoliko odmaknjena, ob deževnih večerih pa ponuja tudi suho zavetje.
Razbito steklo bodo nadomestili
A tisti, ki so jim predvsem ob petkih in sobotah Bežigrajska vrata, kot so na občini podhod uradno poimenovali lani, najbrž priročna postaja na poti v mestno središče, za seboj včasih pustijo razdejanje. Ne pospravijo plastičnih kozarčkov in vrečk, niti praznih ali razbitih steklenic, čeprav je tam koš za smeti. Vandali so v preteklosti razbili tudi dve stekleni plošči na ograji ob klančini in s tem povzročili za približno dvesto evrov škode.
»Steklo bomo nadomestili v najkrajšem možnem času,« obljubljajo na mestni občini, kjer sicer pravijo, da problematika prometne in javne varnosti v Bežigrajskih vratih v primerjavi z drugimi lokacijami v mestu ne izstopa. »V lanskem letu smo na območju Bežigrajskih vrat, Vilharjeve in Železne ceste izvedli 208 ukrepov, od tega je bilo 39 ukrepov v Bežigrajskih vratih zaradi parkiranja na klančini. Na Železni cesti smo obravnavali dve kršitvi nedostojnega vedenja in eno s področja varstva živali. Druge problematike nismo zaznali,« pojasnjujejo na mestnem redarstvu.
Da večjo količino odpadkov v podhodu opazijo zgolj občasno, se strinjajo tudi v javnem podjetju Snaga, ki je odgovorno za čiščenje podhoda pod Vilharjevo cesto in do atrija, kjer se podhod nato nadaljuje pod železniškimi tiri. V javnem podjetju ob tem še dodajajo, da takrat površine interventno očistijo, sicer pa Bežigrajska vrata čistijo petkrat tedensko. »Ročno čiščenje in praznjenje dveh košev se izvaja petkrat tedensko, strojno pometanje pa povprečno enkrat mesečno,« pojasnjuje pri Snagi. Za čiščenje 33 podhodov na območju ljubljanske mestne občine letno porabijo približno 112.000 evrov, od tega približno tri tisočake za čiščenje Bežigrajskih vrat.
Brez dodatnega varovanja
Na mestni občini tako za zdaj ne razmišljajo o dodatnih ukrepih, s katerimi so se denimo pred leti odločili zajeziti vandalizem v spominskem parku Navje. Nekdanje pokopališče je bilo takrat zatočišče brezdomcev in narkomanov ter priljubljen prostor za nočno pijančevanje, vandali pa so tudi vztrajno kazili tamkajšnje spomenike in druge površine z grafiti.
Na občini so se zato tedaj odločili za nočno zaklepanje parkovnih površin in uvedli dodatno varovanje parka. Ker tovrstnih problemov v bližnjem podhodu pod Vilharjevo cesto ni, na mestnem redarstvu ocenjujejo, »da dodaten nadzor ni potreben«, medtem ko reden nadzor Bežigrajskih vrat redarji izvajajo večinoma v mešanih patruljah z ljubljanskimi policisti.
