Čas, ki so ga prej Francke porabile za pranje perila in posode, so začele porabljati v, recimo temu, družbeno bolj koristne svrhe. Emancipacija je šla celo tako daleč, da v nekem obdobju Francki še dojiti ni bilo tako nujno. Kot so pozneje izvedele, so s tem nepopravljivo ogrozile otročičke, ki s(m)o na kravjem mleku potem zrasli v današnje Francke in vse ostale. Francka je imela kar naenkrat preveč časa. Lahko je brala, lahko si je ustvarila mnenje, lahko je postala družbeno vidna in politično dejavna. Seveda na nepopisno škodo svojih otrok. Današnje Francke smo tozadevno veliko bolj osveščene. Medtem ko se naši pralni stroji ukvarjajo z žehto, se izobražujemo o zdravi prehrani, o pravilni vzgoji otrok, vozimo jih na krožke, na delavnice, se pogovarjamo z njimi, jim kuhamo bioorganske zajtrke, večerje in, če je le mogoče, tudi kosila. Divje kuhamo. Naučile smo se kuhati bolje od naših neosveščenih mam, ki so nas zalivale s kravjim mlekom. Za recepte ne rabimo več listati po kuharskih knjigah ali jih izrezovati iz časopisov in limati v zvezke, danes nam recepte mečejo tako rekoč v glavo na vsakem koraku. Domače, eksotične, zdrave in malo manj zdrave, veganske in malo manj veganske, organske in malo manj organske kuharske mojstrovine so postale vsakodnevnica. Med sabo se tudi spodbujamo in si lične fotografije svojih kuharskih dosežkov in male skrivnosti velikih mojstric delimo na fejsbuku, instagramu in kar je še teh sodobnih zadev, ki sodobni Francki omogočajo, da popravi, kar je zavozila generacija Franck pred nami. Naši otroci imajo dosti bolj produktivna otroštva, kot smo jih imeli mi, v to Francke požrtvovalno usmerjamo vse svoje sile, saj so le redke med nami, če sploh so, ki za dobro svojih otrok ne bi naredile prav vsega. Dnevni urnik naših otrok je tako dosti bolj smotrno sestavljen, kot je bil naš. Najprej čas za zdrav zajtrk, potem čas za šolo, potem za produktivne izvenšolske dejavnosti, včasih tudi za druženje, saj Francke vemo, da je socializacija izven šole prav tako pomembna. Tudi zabave za rojstne dneve niso več razpuščeno divjanje s premorom za pihanje svečk, naši otroci na rojstnodnevnih zabavah ustvarjajo, telovadijo ali se igrajo poučne igrice pod našim vodstvom ali, še bolje, vodstvom za to izučenih strokovnjakov. Otrokom kupujemo anatomsko oblikovane igračke iz naravnih materialov, ki spodbujajo njihovo ustvarjalnost in razvoj. Če pa nekatere nismo dovolj osveščene za spodbujanje otrokovega razvoja z igračkami, dudami in oblekicami iz naravnih, ekološko pridelanih materialov, damo vse od sebe, da poskrbimo vsaj za najnovejši model vozička, ki je prav tako ključnega pomena, da se lahko otrok razvije v zdravega, srečnega in odgovornega državljana. In tudi topogledno se spodbujamo po družabnih omrežjih, in to kar med tem, ko vozičkamo po manj onesnaženih delih naših mest in vasi.
Francke smo danes izjemno povezane, izjemno osveščene in se v vseh pogledih spodbujamo dan in noč. Ker smo pa emancipirane, delamo tudi na sebi. Medtem ko se naši pralni stroji ukvarjajo z žehto, hodimo na jogo, tai či, maratone (za maraton vklopimo program za 95 stopinj s predpranjem), v kozmetične salone, frizerske salone. Zjutraj malo prej vstanemo, da naredimo tibetanske vaje, hitri piling obraza, se našminkamo in uredimo. Dobra mati si lahko samo, če najprej poskrbiš zase. In sodobne Francke vemo vse o tem, kaj je dobra mati. Tudi za to v bistvu ne rabimo več listati po debelih knjigah, tudi to nam mečejo v glavo na vsakem koraku. Izdelovalci potrebščin ali prodajalci storitev za otroke najemajo vrhunske strokovnjake, da delajo temeljite študije za dobrobit otroka in to širokogrudno delijo z nami. Me pa želimo biti dobre matere in smo v toku z izsledki strokovnjakov. Me smo dobre matere. In to nam je zavoljo napredka v bistvu dosti lažje, kot je bilo to Franckam pred nami. In ker smo dosti bolj osveščene, tudi dosti bolj skrbimo zase. Zato, da bomo dobre matere. Naša požrtvovalnost do otrok tako rekoč nima meja. Tudi za duhovno hrano skrbimo, vse Francke po vrsti. Hodimo v gledališče, kino, na koncerte, beremo leposlovne in duhovne knjige, beremo in delimo modre misli o življenju, ljubezni in materinstvu na fejsbuku.
Seveda obstajajo tudi Francke, ki sebi in svojim otrokom ne morejo privoščiti kozmetičnih in frizerskih salonov, ur joge in tai čija ali tekaških copat, zdrave bioorganske hrane ali hrane sploh. Me, ostale Francke, jih globoko razumemo in sočustvujemo z njimi. Namesto da bi si po napornem maratonu privoščile zasluženo pedikuro, si včasih iz sočutja in razumevanja to odrečemo in denar za pedikuro nakažemo v dobrodelne namene. Seveda v primeru, da si tiste druge Francke niso same krive za tako stanje. Ker me ostale Francke, ki si vsaj nekatere od teh reči lahko privoščimo, smo se skozi proces emancipacije in ozaveščanja naučile, da seješ to, kar žanješ. Me sejemo in naši otroci bodo želi.