Tri tedne pred prvim krogom francoskih predsedniških volitev napetost narašča, predvsem se stopnjujejo napadi na 39-letnega Emmanuela Macrona, ki mu vse ankete obetajo vselitev v Elizejsko palačo.
Kandidat desnice François Fillon poskuša sredinskega Macrona, ki ima v resnici podporo številnih pomembnih zmernih in desnih socialistov, prikazati kot kandidata socialistov in dediča sedanjega predsednika Françoisa Hollanda. Pravi socialistični kandidat Benoît Hamon, ki je radikalni levičar, nasprotno očita Macronu, da želi izvajati pritisk na brezposelne, omogočiti lažje odpuščanje in zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju. Neodvisni radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon je v poskusu napada na Macrona nedavno razkril, da slednjega podpira enajst ministrov nekdanjega desničarskega predsednika Jacquesa Chiraca (gre za nepomembne politike). Skrajna desničarka Marine Le Pen pa za Macrona, ki zaradi ravnotežja med levico in desnico v resnici nima konkretnega programa, pravi: »Govori, govori, govori, a meni nikoli ni jasno, kaj hoče povedati.«
Macronovi volilci neodločni
Fillon še vedno upa, da bo pridobil nazaj dva milijona volilcev, ki mu jih je po izbruhu afere s fiktivno ženino zaposlitvijo prevzel predvsem Macron. Zdi se, da kandidat desnice, ki ima zdaj okoli 18 odstotkov podpore, še ni ostal popolnoma brez možnosti za uvrstitev v drugi krog, saj se volilci Macrona, ki mu kot Le Penovi ankete kažejo okoli 25 odstotkov podpore, v skoraj polovici primerov še niso dokončno odločili. Le Penova in Fillon pa imata veliko zvestejše volilce.
Glavni Fillonov argument v volilnem boju je, da si Francozi po petih letih vlade socialistov želijo vlado desnice. A Francija ni več tako kot nekoč razdeljena na levico in desnico, tudi zato ne, ker bo skrajna desničarka Le Penova gotovo prišla v drugi krog. Menda sploh ne gre več za vprašanje, ali desnica ali levica, ampak za vprašanje, ali odprtost do sveta in zavzemanje za EU (Macron) ali zaprtost pred svetom in nasprotovanje EU (Le Penova). Pri tej dilemi ne desnica ne levica nista enotni.
Polom obeh velikih strank
Vsekakor obstaja velika možnost, da se niti kandidat socialistov niti kandidat desnice ne bosta uvrstila v drugi krog. To bi bilo prvič v zgodovini 5. republike, ki je nastala leta 1958. Zato socialistom in republikancem, obema največjima strankama na levici in desnici, grozi razpad. Socialiste je prejšnji teden še dodatno razklal prejšnji premier Manuel Valls, ko je izjavil, da podpira Macrona. V zadnji dveh tednih njihovega predsedniškega kandidata Hamona, ki je kot radikalni levičar od leta 2014 nasprotoval socialistični, Vallsovi vladi, slabi tudi krepitev Mélenchona. Ta ima zdaj 15 odstotkov podpore in ni izključeno, da bo v finišu posegel v boj za drugi krog.
Zdi se, da je vse manj jasno tudi, ali ima Le Penova možnosti, da zmaga v drugem krogu 7. maja. Po anketah Le Penova zaostaja za Macronom za okoli 20 odstotkov, za Fillonom pa za 15 odstotkov, poleg tega nima potencialnih zaveznikov in več kot polovica Francozov jo ostro zavrača. Toda njena zmaga v prvem krogu, ki je možna, bi lahko njeni volilni kampanji dala nov zagon. Predvsem bi lahko, če bo drugi finalist Macron, drugi krog prikazala kot referendum proti EU in globalizaciji, s čimer bi poskušala mobilizirati koalicijo, ki je leta 2005 na referendumu zmagala proti evropski ustavni pogodbi. Še nekaj mesecem pred tem referendumom je bilo namreč kar 70 odstotkov Francozov za evropsko ustavno pogodbo.
