Med novimi delovnimi mesti, ki se pojavljajo v razpisnih oglasih, je vse pogosteje mogoče zaslediti tekstopisca. »Povečanje povpraševanja po tekstopiscih izhaja iz vedno bolj priljubljenega vsebinskega marketinga, ki je v zadnjih letih vse odmevnejši tudi v Sloveniji. Podjetja želijo uporabnikom ponuditi čim boljšo uporabniško izkušnjo, za kar morajo zadovoljiti njihove potrebe, to pa storijo s primerno vsebino. Na drugi strani pa tudi uporabnik ni več tako nedomač na spletu, da bi samo gledal, kaj se da v spletnih trgovinah kupiti in kaj so prijatelji napisali na facebooku, ampak je internet postal ključen medij za informiranje o vsem. Ne govorimo samo o novicah, ampak predvsem o informiranju o področjih in izdelkih, ki uporabnika zanimajo, in to v prednakupnih fazah, ko potrošnik še raziskuje. In podjetja mu morajo zagotoviti čim boljšo vsebino,« vzpon poklica tekstopisec pojasnjuje Andraž Štalec, direktor marketinške agencije Red Orbit.
Podjetja, predvsem v tujini, zato vedno več vlagajo v vsebino, medtem ko imamo v Sloveniji nekaj specializiranih agencij za vsebinski marketing, a kadroviki kljub vsemu iščejo svoje pisce besedil. »Podjetje mora navsezadnje izhajati iz sebe – agencija lahko pomaga pri strateških odločitvah, potrebuješ pa nekoga, ki bo pisal,« pravi Štalec in dodaja, da so tekstopisci za internet drugačni kot klasični novinarji ali komunikologi.
»Razlika je predvsem v tem, da vsebinski marketing podpira faze raziskovanja nakupne storitve, v drugi fazi pa mora biti vsebinsko bogat. Ne gre torej le za običajna besedila, ampak obogatene vsebine s slikami, videoposnetki in povezavami na druge pomembne vsebine. Po mojem mnenju gre vse v smer, ko bomo govorili o dinamični vsebini, kjer bo uporabnik, ki denimo išče kremo za obraz, izbral svoj tip kože, potem pa se mu bodo vsebine sproti prilagajale. To bo za uporabnika dodana vrednost, podjetja pa bodo na tak način dobila (dodatne) informacije o uporabniku, čemur bo prilagojen nadaljnji marketing,« je prepričan sogovornik.
Najlažje se priučijo novinarji in komunikologi
A ker šole oziroma študijske smeri za tekstopisce še nimamo, nas je zanimalo, kateri kadri so najprimernejši za tovrstno delo. Ker je delo povezano predvsem s pisanjem, Štalec meni, da je pri tem lažje novinarjem in komunikologom, ki se hitro priučijo preostalih specifik dela ali pa dobijo navodila, kakšno vsebino ustvarjati, s katerega področja, kateri problem uporabnikov rešujejo in kako vsebino primerno tehnično oblikovati, da bo primerna za splet.
Novinarji in komunikologi pa so še v toliko večji prednosti, ker imajo raziskovalno žilico. »Pisanje pravzaprav sploh ni nujno največji del tekstopiščevega časa, ampak več časa porabimo za raziskovanje, razmišljanje, prilagajanje in pripravo,« je v blogu zapisala Clare Dodd, sodelavka marketinške agencije Articulate. Raziskovanje naj bi po njenem mnenju pravzaprav zajemalo polovico časa, tretjino urejanje, pisanje pa le šestino časa. »Pisanje vsebinskih člankov je veliko več kot zgolj obračanje besed,« je poudarila. In z njo se strinja tudi Štalec. »Biti moraš malo raziskovalca, znati vsebino pravilno predstaviti in jo posredovati pravim medijem oziroma bralcem,« o specifikah dobrega pisca besedil pove sogovornik.
V tujini so tako denimo pomembnejši članki, ki so sicer krajši, ampak so obogateni s povezavami na druge pomembne vire, vse bolj priljubljene so videovsebine, česar v Sloveniji sploh še ne poznamo, in podcasti oziroma poddaje, ki so v tujini tudi prisotne že več kot desetletje, pri nas pa kljub poskusom niso prav zaživele. »To je precej problematično, saj milenijcem in 'digital native' generaciji, rojeni po letu 1992, ki so odraščali z internetom, ni pomembno, ali bodo kupili na Amazonu ali v slovenski trgovini. Njih zanima uporabniška izkušnja skozi celoten nakupni proces ali življenje, razvajeni so in jih ne zanima, ali jim bo izdelek pred nos prinesel Slovenec ali tujec,« je jasen Štalec.
Merilo pri vrednotenju naj bo zahtevnost dela
Tudi zaradi tega in že zaradi potreb na trgu nasploh bi bil tekstopisec lahko poklic za polni delovni čas, vendar delodajalci pri nas še vedno razmišljajo, da jih morda sploh ne potrebujejo. »Tu lahko vskočijo agencije, ki podjetjem ponudijo raziskave, ki podprejo delovno mesto tekstopisca, po drugi strani pa ne gre le za to, da napišeš 15 člankov na mesec, ampak moraš tudi razumeti vedenje potrošnikov in smernice, da boš lahko ustvarjal dobro vsebino. Moraš imeti širšo sliko in poznati podjetje, da boš vedel, kaj pričakujejo njihovi uporabniki. Zato se je bolje, tudi v primeru, če si svobodnjak, specializirati za eno panogo,« svetuje prvi mož Red Orbita.
»Če bi sam najemal tekstopisce, bi si želel članke, ki imajo dodano vrednost za moje bralce in še niso bili objavljeni. Nočem člankov, ki so bili objavljeni že v 22 milijonov drugih verzijah. Čar je najti pravo nišo, da imaš nekaj novega povedati. Zato je dobro, da je tekstopisec hkrati tudi raziskovalec,« dodaja.
Pa vrednotenje dela pisca besedil? Ali ga lahko vržemo v koš k prekarnim honorarnim novinarjem in drugim (pre)malo plačanim ustvarjalcem? Velikokrat je problem, da kakovost pri vrednotenju ni na prvem mestu, se strinja Andraž Štalec. »In če nisi pripravljen plačati, nimaš niti pravice tarnati, da je besedilo slabo napisano,« je jasen, čeprav se tudi sam poigrava z mislijo, da je kakovost pisanja besedil težko merljiva. Lahko bi bilo to plačano od teme oziroma zahtevnosti in specifičnosti teksta, drugi dejavnik pa je, kako bo napisano učinkovalo na sam posel, razmišlja.
Zagotovo se bo našel kdo, ki bo tekstopiscu predlagal le plačilo od učinka njegovega dela na prodajo, ampak tudi v Sloveniji gre tovrstno razmišljanje v drugo smer, saj se bolj izobražena podjetja zavedajo, da dolgoročno to ne deluje, je optimističen. Je pa pričakovati, še meni Andraž Štalec, da bo plačilo tekstopiscev še nekaj časa odvisno od obsega, kakovosti, težavnosti tematike in podobnih dejavnikov, nato pa se bo počasi vse bolj kristaliziralo, kateri del vsebine vpliva na poslovne rezultate in v kolikšni meri.