Pri naših zahodnih sosedih se v sektorju kmetijstva najbolj povečuje organizirani kriminal, pri čemer je velika konkurenca različnih italijanskih mafij, pa tudi tujih, kot so ruska, kitajska in večnacionalne balkanske. Vse to piše v že petem zaporednem tovrstnem letnem poročilu Eurispesa, rimskega Inštituta za politične, ekonomske in socialne študije, ki sta mu pri pisanju poročila pomagala združenje kmetov Coldiretti ter Observatorij organiziranega kriminala v kmetijstvu in živilski industriji.
Specializacija kriminalnih združb
Pri 22 milijardah evrov ne gre toliko za pranje denarja iz kriminalne dejavnosti z vlaganjem v kmetijstvo, čeprav se tudi ta trend povečuje, ko padajo dobički v drugih gospodarskih vejah in ko so italijanske banke v težavah. Gre bolj za to, da mafija že samo kmetijsko dejavnost izvaja nezakonito, pogosto z nasiljem. Predvsem poskuša povečati dobiček s tem, da na vse mogoče načine zmanjšuje stroške proizvodnje hrane, med drugim s suženjsko delovno silo in krajo semen. Zaslužek si povečuje tudi s tem, da nadzira trg in celotno verigo od pridelave hrane do potrošnje ter da goljufa s hrano, na primer tuje ponuja kot domače. Prav tako od večjih kmetov zahteva »pizzo«, plačilo za mir, ter z raznimi pritiski uničuje srednje velike in male kmete, da bi se polastila njihove zemlje.
Kriminalne združbe se ukvarjajo vsaka s svojimi, določenimi kmetijskimi proizvodi. Klan Piromalli, ki ima vodilno vlogo v 'ndrangheti, kalabrijski mafiji (s špice italijanskega škornja), nadzira proizvodnjo in trgovino z mesom. Matteo Messina Denaro, trenutni vodja cose nostre, sicilske mafije, služi milijone z oljčnim oljem. Klan Riina, ki prav tako pripada cosi nostri, vodi zeleno mafijo sadja in zelenjave. Casalesijev klan iz neapeljske camorre služi lepe vsote z mocarelo, kitajska mafija pa ima roko nad uvozom riža.
Ti mafijski klani nadzirajo trg tako, da določajo cene odkupa, imajo monopol nad transportom in distribucijo, nadzirajo verige supermarketov, vodilno vlogo pa imajo tudi pri izvozu znanih italijanskih prehrambnih proizvodov. Poleg tega imajo v svojih rokah številne restavracije, po nekaterih ocenah več kot 5000 gostinskih lokalov, največ v Rimu in Milanu.
Veliko zaslužijo z nezakonito uporabo pašnikov, krajo semen in goljufanjem. Tako naj bi dodajali klorofil v oljčno olje, da bi ga prikazali kot ekstra deviško, kot kakovostne izdelke z uradno deklaracijo pa prodajajo nekakovostne, na primer uvožene oljke namesto italijanskih. Poleg tega kradejo traktorje, kombajne in druge kmetijske stroje, a tudi limone, lešnike, olje in vino.
Mafija ne le da onemogoča številne poštene kmetovalce, ampak s svojo grabežljivostjo tudi škodi ugledu italijanske hrane v svetu, kjer je ta za zdaj zelo cenjena, in ogroža zdravje potrošnikov. V Eurispesovi študiji tudi poudarjajo, da mafija s svojimi postopki ovira poslovanje poštenih živilskih podjetij in jih uničuje.
Kot po drugi punski vojni
Mafije pa tudi izsiljujejo in zahtevajo od kmetov »pizzo«, plačilo za mir, torej denar, s katerim si kmetovalec zagotovi varnost za svoje imetje. Predvsem pa z raznimi pritiski uničujejo srednje velike in male kmete, da bi se polastili njihove zemlje. V ta namen so zlasti zadnja leta izkoristili velike gospodarske težave kmetov. Tako si mafijski klani povečujejo veleposestva, na katerih je velikokrat suženjska delovna sila. Po nekaterih ocenah dela na veleposestvih na Siciliji in jugu Italije v suženjskem razmerju 7500 žensk, večinoma Romunk. Te pogosto njihovi gospodarji pretepajo pa tudi posiljujejo, kot se je na Siciliji zgodilo z Nicoleto Bolos, o kateri je pisal britanski časopis The Observer. Da to ni osamljen primer, je zatrdil sicilski sodnik Bruno Giordano.
Vsa zadeva spominja na propadanja kmetov po štirinajstletnem Hanibalovem pustošenju srednje in južne Italije, ko so se veleposestniki, velikokrat senatorji, tudi z nasiljem polaščali zemlje oslabljenih malih kmetov, da bi zaokroževali svoje latifundije s sužnji. Brata Gaj in Tiberij Grakh sta v drugi polovici 2. stoletja pr. n. št. – ko je začelo primanjkovati vojakov, saj je v rimski vojski služil le tisti, ki je imel zemljo – poskušala stvar popraviti z blažjo obliko agrarne reforme, a senatorji so jima z nasiljem to preprečili in oba sta tragično umrla.
Bomo videli, ali bo bolj uspešna skupina pisateljev in borcev za človekove pravice, ki namerava sredi aprila organizirati nacionalni pohod proti mafiji v Apuliji, to je na vzhodu Italije, in to namenoma v bližini veleposestva, kjer je mafija s požigom kruto umorila dva malijska kmetijska delavca. Glavni cilj pohoda je zahteva za spremembo zakona o nezakonitem najemanju delovne sile, ki delavcev ne ščiti dovolj.
