Če ne pride do nepričakovanega zasuka v srbskem volilnem telesu, bo Srbija že v nedeljo dobila novega predsednika države. Teden dni stara javnomnenjska raziskava revije Nova srbska politična misel, izpeljana na vzorcu 1100 volilcev, kaže, da bo premier Aleksandar Vučić že v prvem krogu dobil 54,7 odstotka glasov, če 18 odstotkov še neodločenih porazdelimo med vse kandidate glede na siceršnjo podporo. Najbližja konkurenta Vuk Jeremić in Saša Janković bi dobila zgolj devet oziroma 8,8 odstotka glasov.
Taktična poteza Srbske napredne stranke (SNS), da namesto dosedanjega predsednika Tomislava Nikolića, ki bi imel bolj trnovo in negotovo pot do zmage šele v drugem krogu, kandidira Vučića, je bila očitno dobro premišljena. Ne zgolj zato, ker je odpravljena dilema o zmagovalcu, ampak, pravijo srbski analitiki, ker bo Vučić, čeprav z omejenimi predsedniškimi pooblastili, dejansko iz ozadja še naprej vodil vlado. Na neki način gre za uvajanje predsedniškega sistema brez ustavnih sprememb, kajti, pravijo poznavalci, Vučić bo imel v stranki odločilno besedo, kdo naj ga nadomesti na premierskem položaju, in to bo prav gotovo nekdo, ki bo poslušal navodila iz predsedniške palače na Andrićevem vencu.
Vedno nizka udeležba
Nekaj malega upanja Vučićevim protikandidatom, da sploh pride do drugega kroga in »čudeža«, v katerem Vučić ne bi zmagal, ohranjajo morebitna izjemno visoka udeležba, nepričakovana priljubljenost atipičnega kandidata Ljubiše Preletačevića - Belega (nekakšen srbski Ivan Kramberger) in umazana namigovanja Milenka Jovanova iz vrst SNS. Ta je namreč govoril, da je Nataša Jeremić, soproga kandidata Vuka Jeremića, šefinja narkokartela. To je zelo negativno odmevalo v javnosti, tako da se je Vučić moral ograditi od izjav člana svoje stranke.
Urednik revije Nova srbska misel Đorđe Vukadinović ob analizi javnomnenjske raziskave pravi, da je zelo težko verjeti, da bi bila udeležba za vsaj nekaj sto tisoč volilcev višja kot doslej. Predsedniških volitev se je namreč v časih po Miloševiću povprečno udeležilo nekaj več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev, leta 2002 pa je Srbija zaradi prenizke udeležbe dobila celo vršilko dolžnosti predsednice države Natašo Mićić, sicer predsednico skupščine. Zanimivo je, da je Srbija od leta 1990 zaradi različnih razlogov imela kar šest vršilcev dolžnosti predsednika države.
Malo predvolilne vsebine
Kratka predvolilna kampanja je prinesla več osebnega obračunavanja kot politične vsebine. Vučiću, za katerim stoji močan propagandni aparat in ki je bil že vnaprej določen za zmagovalca, se seveda ni bilo treba ukvarjati z nasprotniki in njihovimi političnimi vizijami. Govoril je o nujno potrebni enotnosti, gospodarstvu, sociali, evropskih in ruskih povezavah, razvoju, Kosovu… Skratka, to so bili nastopi, ki so vsebinsko bolj spominjali na program bodočega premierja, ne pa predsednika, ki je po pristojnostih bolj moralna figura.
Protikandidati so v boju za drugo mesto zapravljali energijo z medsebojnimi obračunavanji, a tudi nad Vučića so nekateri šli z obtožbami, da sta z bratom del korupcijske zgodbe, da je prodal Kosovo (nacionalisti), da je uničil socialno državo (levica), da je v duši ostal Šešljev radikalec in da uvaja diktaturo (to pravijo vsi nasprotniki).
Saša Janković je na enem zadnjih zborovanj obtožil Vučića, da vlada pod psihozo stalnega strahu in izmišljene ogroženosti države, da se je vedno boril kot član tropa, izza tujih hrbtov, in mu hkrati sporočil »naj ga ne bo strah volilnega poraza, kajti on osebno (Janković) bo preprečil, da bo doživel Ceausescujevo usodo«. Vukadinović v svoji analizi nedeljskih volitev vendarle opozarja, da Srbija ni Severna Koreja ali Kazahstan, kjer se je zaradi strahu pred oblastjo težko zanesti na telefonske ankete, da pa je kljub temu možna določena stopnja bojazni anketiranih pred povsem odkritim izražanjem stališč, še posebno, če so proti vladajoči eliti. Zato morda volitve v nedeljo še ne bodo odločene.
