Tako bi lahko povzeli sporočilo okrogle mize v okviru festivala celostnega zdravja, ki je nedavno potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani. O tem, kakšno bi bilo lahko mesto ajurvede znotraj našega zdravstvenega sistema in skrbi za zdravje, so razmišljale zdravnice uradne medicine, ki so opravile izobraževanje iz osnov te indijske tradicionalne medicine.
Ajurveda kot medicinski sistem pozna 16 vej, po naše specializacij, je razložila moderatorka pogovora Biljana Dušić, zdravnica splošne medicine, ki zadnja leta deluje kot svetovalka za ajurvedo. Po tem sistemu vidni in duhovni svet upravljajo tri osnovne ustvarjalne sile: kapa, pita in vata, ki predstavljajo osnovo ajurvedskega znanja o telesu. To je popolnoma drugačno kot znanje uradne medicine. Drugače pojmuje tudi razvoj bolezni: ta nastane kot bežno neravnovesje prej omenjenih ustvarjalnih sil v prebavnem traktu, kar povzroči fiziološke ali psihološke težave. Te težave se lahko stopnjujejo in se prelijejo v okoliška tkiva in šele peta faza razvoja bolezni se pokaže z znaki, ki jih šolska medicina prepozna kot bolezen; v šesti fazi se razvije kroničnost bolezenskega procesa.
Spodbuda, gibanje in prehrana
Psihiatrinja Helena Gantar Štular je predstavila primer pacientke: gospa je prišla v ambulanto zaradi odvisnosti od alkohola in depresivne motnje. Bila je zelo medla in pasivna in si posebnih sprememb v svojem življenju niti ni želela. Psihiatrinja jo je v okviru pristopa šolske medicine napotila na ambulantno psihoterapijo, da izboljša samospoštovanje in dobi več motivacije za spremembe, ji predpisala antidepresiv ter zdravilo, ki zmanjšuje željo po alkoholu.
Če bi uporabila ajurvedski pristop, bi bilo zdravljenje videti povsem drugače: telesni videz gospe, počasnost v gibanju in govoru, togost čustvenega izražanja in drugi znaki so kazali na fizično in psihično konstitucijo oziroma vitalno energijo kapa. Pri ljudeh s takšno konstitucijo je pogosta nedejavnost v celostnem funkcioniranju, kar je podlaga za razvoj depresivne motnje in odvisnosti od alkohola. Pri zdravljenju bi gospa potrebovala zelo veliko spodbude za motivacijo za spremembo in vztrajanje v spremembi, saj tak tip konstitucije tega ni sposoben sam od sebe, je povedala psihiatrinja. Zato bi bila primerna daljša hospitalizacija ali dnevna bolnišnica, kjer bi bila gospa redno telesno dejavna, kar bi zmanjševalo kapo v njenem telesu. Priporočala bi ji tudi nadzorovan post, uživanje pekoče grenke hrane z obilnejšim kosilom brez mlečnih izdelkov in izdelkov iz pšenice, uživanje posebnega zelišča in mešanice začimb za stimuliranje prebave, vsrkavanje kolmeževega prahu, kar bi zmanjševalo hrepenenje po alkoholu, in čiščenje telesa na začetku zdravljenja.
Ciljani nasveti povečajo sodelovalnost
Radiologinja Saša Staparski Dobravec pravi, da je na šolsko medicino ponosna, saj lahko naredijo zelo veliko. Da bi ljudem prihranila nepotrebno sevanje pri rentgenu, je pred petimi leti v svojem zdravstvenem domu uvedla posvetovalnico za mlajše paciente. Cilj posveta je, da slikanje odložijo, saj je pri njih zelo malo možnosti, da gre za resno obolenje, možnosti, ki jih ponuja medicina pri bolečinah v križu, zaradi katerih jih najpogosteje napotijo na slikanje, pa so omejene. Večina pacientov z odlogom slikanja soglaša.
»Na tej točki bi lahko konzultacije končala, a se čutim dolžna ljudi ojačati, da najdejo pot v spremembo življenjskega sloga,« je povedala. Zelo malo ljudi si namreč vsakodnevno prizadeva za regeneracijo svojega psihičnega in fizičnega zdravja, nasvet, naj spremenijo življenjski slog, pa po raziskavah upošteva le 25 odstotkov ljudi. »V naši svetovalnici ugotavljamo, da se po pogovoru za redno vadbo odloči 45 odstotkov bolnikov. Dokazali smo, da je sodelovalnost ljudi že s tako nespecifičnim ajurvedskim pristopom obrodilo boljše sadove, kot velja za povprečje.« Meni, da bi bili rezultati še boljši, če bi lahko zdravniki, ki bi opravili dodatno izobraževanje iz ajurvede, ljudem na osnovi ajurvedske diagnostike bolj ciljano svetovali spremembo življenjskega sloga.
Individualiziran pristop
V bolj individualiziranem pristopu vidi prednost ajurvede tudi mag. Tjaša Šubic, internistka, ki je po zaposlitvi v bolnišnici presedlala v ambulanto družinske medicine, kjer lahko, kot pravi, v večji meri uporabi širši pristop k zdravljenju.
»Bolnik pride s težavami, izvidi pa ne kažejo, da bi bilo kaj narobe, in ne morem mu predpisati zdravil. Tako ostanem bosa pred človekom v težavah,« je pojasnila. Ajurveda je zanimiva, ker ponuja možnosti pomoči, še preden se bolezen v polnosti izrazi. »Ta človek je v eni teh predstopenj – zakaj ne bi že v tem trenutku česa naredili? Splošni nasveti se večinoma ne obnesejo, ajurveda pa ponuja pristop glede na tipe konstitucij,« meni. Tak individualiziran pristop bi lahko uporabili tudi pri kroničnih bolnikih: ti dolga leta jemljejo zdravila oziroma jih ne ali vsaj ne redno, s čimer pa zdravja ne dosežejo. »Veliko si jih želi samih doprinesti k temu, da bi potrebovali manj zdravil ali sploh ne. Splošna navodila o spremembi življenjskega sloga so manj uporabna, ker so preširoka. Ajurveda pa da konkretne nasvete in s tem lahko pridemo naproti ljudem, ki potrebujejo več pomoči ali usmeritve.«