Od leta 1989 vse do danes občina Tržič ni izpolnila tistega, kar lastnikom parcel, na katerih so zdaj lope, garaže ipd., piše v prodajnih pogodbah. Zato so novi lastniki teh zemljišč, denacionalizacijski upravičenci, lahko v postopkih dobili lastnino nazaj.
Še več: o dogajanju so bili prvič obveščeni trije krajani Ročevnice v času župana Pavla Ruparja. Ko so želeli vložiti pritožbe, se je izkazalo, da jih je župan na občino povabil šele, ko se je rok za pritožbe že iztekel.
»Večina lastnikov je starih od 70 do 85 let, vsi pa smo zemljišča občini pošteno plačali po ceni, ki so nam jo odredili. Zdaj pa dežujejo različna uradna obvestila o najemnini, ki jo dolgujemo od časa vračila zemljišč nekdanjim lastnikom, o izvršbah oziroma odvzemu zemljišč. Ljudje so obupani, jemljejo pomirjevala, predvsem pa ne morejo razumeti, da bremena ne prevzame tisti, ki je vse to zakrivil – občina Tržič,« pravi Damir Pintarič. Njihova družina je do zdaj za vse, kar je povezano z »njihovo« zemljo, že plačala 9000 evrov, zato ni čudno, da se v Ročevnici nekateri panično bojijo, ko potrka poštar z novim zahtevkom, uradno pošto, terjatvijo. Med njimi so tudi ljudje s 500 evri pokojnine.
Propadla mediacija
Ko je občina Tržič sploh začela dojemati problem, so krajanom predlagali odvetnika Zorka Benedičiča, ki pa ni bil uspešen. »To je bila napaka, kajti bil je tudi odvetnik občine in zato po našem mnenju v nasprotju interesov, saj je na drugi strani spora občina. Novi lastniki pač le izkoriščajo napake iz preteklosti,« pravi občinski svetnik Klemen Belhar iz svetniške skupine Zagon.
Ker županu Borutu Sajovicu ni uspelo z mediacijo, na kateri naj bi se vsi prisotni dogovorili o rešitvi tega problema, so svetniki zahtevali sklic izredne seje.
Nasploh pa krajani ne morejo razumeti, da občina preprosto ne sede za mizo z novimi lastniki in plača za svoje napake. »Jasno je, da nam bo na koncu preostalo le to, da bomo vse, kar bodo pobrali nam, izterjali od občine, ki je za to odgovorna. Denar bo šel v vsakem primeru iz žepov vseh nas. Ali ni torej pravično, da občina prevzame breme, ki je dejansko njeno? Ali pa bomo mi naše parcele plačali še enkrat ali pa podrli naše garaže in druge objekte?« se sprašuje Damir Bagarič v imenu vseh prizadetih.
Ljudem iz Ročevnice namreč zdaj grozi, da bodo ob zemljo ali pa bodo zanjo plačevali najemnine od leta 2007, ko je bil končan denacionalizacijski postopek. Slednjega zdaj presoja tudi država, vrhovno sodišče je namreč postopek denacionalizacije, ki ga je vodila upravna enota v Tržiču, vrnilo v ponovno obravnavo, ki jo zdaj vodi upravna enota Laško. Prve odločitve naj bi predvidoma sprejeli še ta mesec.
Krajani tudi opozarjajo, da je na drugi strani zastopnik denacionalizacijske upravičenke Ane Butala, njen sin Aleš Butala, sicer vrhovni tožilec. Zato imajo občutek, da se postopki ob njihovih pritožbah vlečejo, zahtevki Butale pa so rešeni hitreje – seveda krajanom v škodo. Sicer pa tudi trije novi (oziroma stari) lastniki niso med seboj enotni, zato so ljudje v Ročevnici še bolj zbegani zaradi različnih pristopov in zahtevkov do njih. Da so novi lastniki stvari vzeli resno in bodo pravice iz denacionalizacijskega postopka uveljavili z vsemi razpoložljivimi sredstvi, dokazujejo tudi blokade računov ljudi iz Ročevnice, ki niso poravnali zahtevkov novih lastnikov.
Kdaj bo izredna seja občinskega sveta Tržiča o tej vroči temi, še ni znano. Svetniki Zagona so jo sklicali za sredo, župan Sajovic pa za četrtek in oboji so prepričani, da je njihov datum glede na poslovnik pravi.
