Iz navedene določbe izhaja (če se omejim zgolj na volitve in pri tej določbi zanemarim referendum kot neposredno obliko izvrševanja ljudske oblasti), da državljanke in državljani z volitvami izvršujejo (!) svojo oblast (in je z volitvami nikakor ne predajajo). V resnici ljudstvo torej z volitvami predstavniški oblasti predaja oblast le v upravljanje in ne v izvrševanje. Določeni pravni teoretiki namreč – tudi med profesorji prava niso redki – ta ustavni člen interpretirajo tako, kakor da se ljudstvo preko volilk in volilcev z vsakokratnimi volitvami odpove svoji oblasti in da jo predaja (?) izvoljenim predstavnikom.
Slednje pa po takšni interpretaciji pomeni nekakšen ustavnopravni perpetuum mobile, saj po njej slovensko ljudstvo naj svoje oblasti sploh nikoli nima in naj je tudi ni nikoli imelo – razen do sprejetja zadnje-prve ustave Republike Slovenije.
Tovrstne interpretacije so zavajajoče in bi jih bilo treba izbrisati – vsaj iz pravnih učbenikov, da ljudstvu z njimi ne solijo pameti in ga spravljajo v podrejen položaj nasproti predstavniški oblasti že kar v domovini, v nadaljevanju pa še Evropi in tako naprej…
Imajo pa pravniki lahko svoje mnenje, razumljivo, saj nam je prešlo že v pregovor: »En pravnik, eno mnenje, pa še to spremeni, če mu to več prinese.« Slednje bi morebiti bilo vredno preizkusiti in tako spodbuditi vrsto pravnih mnenj ob denimo interpretaciji, da v Sloveniji oblast sploh ni deljena, marveč podeljena – ker zakonodajalec kar sam izvoli in s tem podeli oblast sodni in izvršni oblasti, slednja pa izvoli in tako podeli oblast tožilski. Nekako kraljevsko se to sliši, mar ne? In temu naj se reče delitev oblasti? Podelitev da, ne pa delitev!
Ida Čuden Rebula, Sežana