Trump se je za umik predloga zdravstvene reforme, ki bi nadomestila obstoječi Obamacare, odločil zaradi ugotovitve, da ne bo zbral zadostnega števila glasov med 430 člani predstavniškega doma ameriškega kongresa. Med njimi je 237 republikancev in 193 demokratov, za sprejem reforme pa bi moral zbrati 215 glasov. Ker je več kot 30 republikancev napovedalo nasprotovanje, demokrati pa niso hoteli dati niti enega glasu, je bil predlog obsojen na neuspeh. Trump naj bi še letos podal izboljšano različico zdravstvene reforme, še prej pa se bo posvetil davčni reformi, s katero je v predvolilnem času glasno nagovarjal volilce. Med drugim je obljubil znižanje davčne stopnje za dobičke podjetij s 35 na 15 odstotkov. Znižanje davkov in fiskalne spodbude sta dve od pomembnejših obljub Donalda Trumpa, ki za vlagatelje poleg neuspele zdravstvene reforme predstavljajo ključni preizkus njegovega predsedovanja in zmožnosti uresničevanja napovedanih ukrepov.
Ameriške delnice so minuli teden sklenile z največjim upadom tečajev od tedna pred ameriškimi volitvami v začetku novembra 2016, vrednost dolarja v primerjavi z evrom pa se je spustila na štirimesečno dno. Med delnicami so največji padec utrpele družbe iz finančnega in energetskega sektorja; k rezultatu slednjih je doprinesla tudi cena nafte, ki se je na tedenski ravni znižala za 3,2 odstotka. Zmagovalke tedna so bile delnice ameriških podjetij iz sektorja javnih storitev in nepremičninskih družb.
Čeprav dogajanje v Evropi še zdaleč ni bilo mirno, pa na delniške trge ni imelo pretiranega vpliva. Britanska predsednica vlade Theresa May je od parlamenta dobila potrditev za sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe, ki ga bo izvedla to sredo. S tem bo Združeno kraljestvo uradno začelo postopek izstopa iz Evropske unije, ki bo po predvidevanjih trajal dve leti.
Medtem se je v Franciji predstavila peterica vodilnih kandidatov za predsedniške volitve. Javnomnenjske raziskave kažejo, da imata največ možnosti za uvrstitev v naslednji krog voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen in sredinski kandidat Emmanuel Macron, kar 40 odstotkov francoskih volilcev pa sicer še ni odločenih. Ob koncu tedna je bil objavljen končni podatek o gospodarski rasti v četrtem četrtletju preteklega leta; gospodarstvo se je okrepilo za 1,1 odstotka (prevedeno na letno raven). Da gre Franciji čedalje bolje, je potrdil tudi inštitut IHS Markit: poslovna aktivnost v marcu, predvsem zaradi močne rasti francoskega zasebnega sektorja, je dosegla najvišjo točko od maja 2011.
Nemčija pa še naprej beleži povišanje gospodarske aktivnosti. V nasprotju s Francijo jo poganja zlasti proizvodna dejavnost. Nova naročila so se povišala najbolj po aprilu 2011, pri čemer podjetja poročajo o naraščajočem povpraševanju iz ZDA, Kitajske in preostale Azije, Velike Britanije ter Bližnjega vzhoda. Upoštevaje kazalnike preostalih držav evrskega območja marčevski podatki nakazujejo, da bo letošnje prvo četrtletje najboljše v zadnjih 6 letih.